SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

222 Za pragmatične namene vpeljevanja teh načel se je razvil strukturirani proces, ki lahko podpre razvijanje novih ali obstoječih skupin, organizacij in skupnosti (Prosocial World, 2024b). Ta proces vključuje osem nelinearnih faz ( priprava na spremembe, osebni razvoj, predstavitev namena, razumevanje sistemov, prosocialno organiziranje, prioritiziranje priložnosti, akcijsko učenje in izbirno evalviranje ) s podpornim slojem trajnega sodelovalnega raziskovanja, ki povezuje zunanje strokovne in znanstvene svetovalce z vodilnimi in aktivnimi člani v razvijajoči se skupini in združuje njihova edinstvena stališča in uvide v zaokroženo celoto. Prosocialna temeljna vodila in procesne usmeritve so bili z obetavnimi rezultati uporabljeni že v številnih kontekstih, med drugim tudi na ravni celotnega mesta (Hawkins idr., 2023). Obnovitvena pravičnost V nadaljevanju so prikazane osnove pristopa obnovitvene pravičnosti, ki je izjemno skladen in dopolnjujoč z zgoraj opisanimi načeli ter predstavlja dodatno in neodvisno potrditev njihove veljavnosti. Odlična metafora za obnovitveno pravičnost je japonska obrt popravljanja zlomljene keramike z zlato in/ali srebrno lepilno pasto, znano kot kintsugi , ki izvira iz 16. stoletja (Keulemans, 2016). Osnove obnovitvene pravičnosti navdihujejo (še starejše) domorodne tradicije za podpiranje razvoja, stabilnosti in reševanja sporov v skupnosti brez zanašanja na zunanje avtoritete ali zapletene zakonodajne procese. Te prakse so odsev svetovnega nazora, miselnosti in načina življenja, ki se razlikuje od sodobnega (zahodnega) pristopa k pravičnosti, ki pogosto temelji na upoštevanju pravil ter kaznovalnih in povračilnih ukrepih (Ness, 2013). V preglednici 1 je opis treh miselnosti: a) uveljavljeni (zahodni) povračilni pravni sistem; b) celostna in starodavna miselnost o skupnostno-zdravilni pravičnosti (empirično povzeta na podlagi treh skupnosti, ki ohranjajo in še naprej razvijajo svoje tradicionalne prakse); in c) sodobna obnovitvena miselnost, prilagojena za izobraževalni kontekst (Ness, 2013). Preglednica 1: Primerjava povračilne, skupnostno-zdravilne in obnovitvene miselnosti (povzeto po Ness, 2013) Miselnost Vsebinski vidik Povračilna miselnost Skupnostno-zdravilna miselnost (Izobraževalno) obnovitvena miselnost Vir pravice Vlada ali avtoriteta Narava, skupnost Soglasje in dogovori Namen pravice Spoštovanje pravil in upoštevanje postopkov Zdravilna in preobrazbena srečanja Učinkovito sporazumevanje in obnova stika Odziv na škodo Težava, ki jo je treba rešiti Priložnost za krepitev ljubeče prijaznosti Ponovno vzpostavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja Identiteta vpletenih Ožigosanje z vlogami v trikotniku žrtve, povzročitelja in rešitelja Podpora vpletenih pri ponovnem odkrivanju in vzpostavljanju stika s svojo resnično naravo Podpiranje čustvenega, kognitivnega, vedenjskega in odnosnega razvoja vpletenih Vloga posameznika Avtonomna in izolirana Izraz širših dinamik in prepleta odnosov skupnosti Samostojna enota, vpeta v širše omrežje odnosov Odziv na storilca Kazen in sorazmerno povračilo škode z odvzemom prostosti, premoženja ali pravic Podpiranje procesa zdravljenja in okrevanja oškodovancev, storilcev in drugih vpletenih članov skupnosti Spodbujanje sodelovalnega procesa razvijanja in izvajanja vzajemno koristnih rešitev