SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

220 pojemmetasocialnosti opišemo kot socialne funkcije višjega reda, v nadaljevanju opisane procese pa kot primere metasocialnosti drugega reda. Vsi poskusi vpeljevanja pozitivnih sprememb v skupine, organizacije, mesta ali večje človeške kolektive, so poskusi posodabljanja kompleksnega adaptivnega sistema z namenom, da bo deloval kot bolj skladna in učinkovita celota, ki omogoča stabilno izpolnjevanje skupnega namena z odzivnostjo in odpornostjo na spremembe na višjih in nižjih ravneh konteksta. Vse primere socialnih patologij, korupcij, ali katastrof lahko razumemo kot dinamične kaskade posledic, do katerih pride, ko posamezniki delujejo v nasprotju z namenom skupine oziroma v skladu z nezdružljivimi nameni. Kako se izogniti tem kratkim stikom, kako deeskalirati izbruhe in kako krepiti prilagodljivost skupin, je poglavitno vprašanje oblikovanja politik ne glede na vsebinsko področje. (Wilson idr., 2023) Sistem kot celota se ne more optimizirati z optimizacijo posameznih delov. Pozorni moramo biti na sistemske posledice interakcij med deli, kar zahteva spremljanje in prilagajanje selekcijskih ciljev, spodbujanje raznolikosti, usmerjenih k cilju, in utrjevanje najboljših različic. (Wilson idr., 2023) Za zagotavljanje stabilnega in zdravega razvoja na populacijski ravni je treba zagotoviti tako dostop do kakovostne izobraževalno-terapevtske podpore na individualni ravni kot tudi do svetovalno-sistemske podpore za vodje in strokovne delavce pri izpolnjevanju odgovornosti za vzpostavljanje in ohranjanje okoliščin v skupnostih, ki omogočajo zdravo in ustvarjalno sodelovanje v skladu s skupnim namenom. Tekom naše evolucijske preteklosti posamezniki nismo živeli sami. Vedno smo bivali v sodelovalnih skupinah, tudi takrat, ko so se skupine med seboj bojevale. […] Naši možgani in telesa so se tekom evolucije razvili tako, da pričakujejo in prepletajo tako osebna in socialna sredstva […]. S tem ozadjem socialno osamitev naši možgani in telesa razumejo kot krizno situacijo. Najbolj naravna, očitna in praktična rešitev z vidika večnivojske evolucijske perspektive je [to], da posameznike podpremo pri vključevanju in sodelovanju v kontekstu zanje smiselnih in ustrezno strukturiranih skupin […]. Osamljena mravlja ne potrebuje terapije, temveč vrnitev v mravljišče. […] Seveda je potrebno, da [strokovni delavci] ohranjajo negujoče odnose s [posamezniki, vendar jimmorajo pomagati] vzpostaviti še druge negujoče odnose, ki se lahko nadaljujejo, ko se [strokovni] odnos konča […]. [Če modeliramo] psihološko prožnost […], se lahko oblikuje močno zavezništvo in ljudje se lahko spremenijo. Ti učinki bodo stabilni, če [posamezniki] ponotranjijo veščine in jih prenesejo v svoje življenje, kar vodi v izpolnjujoče odnose in sisteme socialne opore. (Wilson idr., 2023) Osnove prosocialnega procesa Nobelova nagrada za ekonomijo je bila leta 2009 podeljena Elinor Ostrom za odkrivanje sistema načel, ki omogoča trajnostno upravljanje skupnih virov (brez privatizacije ali centraliziranega nadzora), s katerim se lahko izognemo 'tragediji skupnega' (angl. 'tragedy of the commons' ) – dinamiki, kjer se skupni viri preobremenijo, ker vsak posameznik v lastnem interesu skuša iz njih dobiti čim več vrednosti in vanje preusmeriti čim več svojih stroškov (Wilson idr., 2013). Spodaj opisana načela so posplošitev v bolj temeljna vodila za koordinacijo in sodelovanje pri doseganju skupnih ciljev (Prosocial World, 2024a; Wilson idr., 2013).