SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

219 ustreznih vidikov konteksta (na primer dodatna usposabljanja ali sredstva, razreševanje obstoječih konfliktov, obravnava bolj perečih stisk). Ti evolucijski procesi se neprestano odvijajo, nas oblikujejo in se odzivajo na naš tok vedenja, če se tega zavestno zavedamo ali ne. Če imamo srečo, se znajdemo v družinskih, izobraževalnih, organizacijskih ali kulturnih kontekstih, ki omogočajo zdrav razvoj in uspevanje brez potrebe po razumevanju dejavnikov, ki k temu prispevajo. Veliko pogosteje se zgodi, da nas življenjska pot pelje skozi situacije, tekom katerih se v nas vtisnejo travmatične izkušnje, škodljive navade, omejujoča prepričanja, ali nevzdržne odnosne drže, ki jih lahko še dolgo nosimo s seboj. V zavestnem razumevanju in uporabi temeljnih evolucijskih načel, v skladu s katerimi se razvijamo, je izjemna moč za osvobajanje in ustvarjalnost. Tudi globoko vtisnjeni vzorci niso nespremenljivi in se lahko z dovolj psihološke (in odnosne) prožnosti postopoma preoblikujejo v tvornejše oblike. Svetovna zdravstvena organizacija (2020) na primer podpira razširjanje podpornega programa, ki temelji na načelih terapije/treninga sprejemanja in predanosti (angl. ' ACT: Acceptance and Commitment Therapy/Training' ) v 21 jezikih, ki je usmerjen v krepitev psihološke prožnosti, saj so presodili, da ta zmogljivost koristi »vsakomur, ki doživlja stres, kjerkoli živi in v katerih koli okoliščinah«. (Darvinistična) evolucija nima zagotovljene pozitivne smeri razvoja, saj pogosto privede do vedenj, ki so prilagodljiva v ožjem pomenu preživetja (na primer zaščita pred nevarnostjo ali kratkoročni socialni vpliv), vendar lahko postanejo ovira do blagostanja v širšem pomenu uspevanja . Prehajanje od preživetja do uspevanja zahteva zavestno udeležbo v procesu osebne [in skupinske] evolucije, zastavljanje ciljev selekcije, porajanje raznolikih vedenjskih vzorcev v smeri tega cilja in dosledno utrjevanje vzorcev, ki nas učinkovito vodijo bližje smiselnim ciljem. Ker uspevanje vključuje sodelovanje z drugimi, ta prehod neizogibno vključuje opustitev fiksacije zgolj na lastno varnost in preživetje, k sočasnemu osredotočanju na prispevanje v osebno pomembnih skupinah. […] Ključna sposobnost psihološke prožnosti v evolucijskem jeziku pomeni zmogljivost za biopsihosocialno prilagodljivost v različnih dimenzijah in na različnih ravneh evolucije. Prilagodljivost v tem pomenu je sposobnost, da izkazujemo zdravo raznolikost, selekcijo in utrjevanje kontekstu primernih veščin na področju čustev, misli, pozornosti, zavedanja, motivacije in vedenja. (Wilson idr., 2023) Pri usmerjanju evolucijskega procesa sta pomembna tako jasnost glede želene smeri kot tudi prepoznavanje ‘evolucijskih pasti’. Primer ‘evolucijskega kratkega stika’ je na primer roj os, ki se čez trupla prebija do sirupa na dnu plastenke, kjer se ose kot žrtve svoje genetsko pogojene privlačnosti sladkemu tragično utopijo. Evolucijska neskladja so enako pomembna v kulturni in genetski evoluciji. V obeh primerih lahko prilagoditve na prejšnja okolja postanejo disfunkcionalna v novih okoljih. Človeški vpliv na planet, ki je tako obsežen, da se je označil [z začetkom nove geološke dobe] antropocena, je ustvaril genetska neskladja za skoraj vsako vrsto na Zemlji – in kulturna neskladja za skoraj vse človeške družbe. […] Le stalna kulturna evolucija lahko reši to težavo in če se ne usmerja [modro], bo vodila v patološke namesto usklajene kompleksne adaptivne sisteme. (Wilson idr., 2023) Zavestno sodelovanje v skupinskih evolucijskih procesih Metakognicijo lahko opišemo kot kognitivne funkcije višjega reda (na primer zavestno upravljanje procesov na zgoraj navedenih šestih področjih, tj. čustev, misli, pozornosti, zavedanja, motivacije in vedenja), psihološko prožnost pa kot primer metakognicije drugega reda. Podobno lahko