SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

210 3.3.2 prof. dr. Vita Poštuvan, univ. dipl. psih. Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora Univerza na Primorskem, FAMNIT, Oddelek za psihologijo Sočutna komunikacija v kriznih situacijah in samomorilni stiski Uvod Sočutje, spoštovanje in skrb za druge ljudi lažje spodbujamo v situacijah, kjer se ljudje počutijo varne, kjer je zanje ustrezno poskrbljeno in kjer prevladujeta dobro družbeno in/ali skupnostno vzdušje. V čustveno občutljivih situacijah nas je strah, občutimo več jeze, napetosti, nemoči, kjer ni jasnih in enoznačnih rešitev, je težje vzpostaviti zelo učinkovito samoregulacijo ter s tem mirnost in empatičnost prenašati še na druge ljudi. V poklicih ali situacijah, kjer drugi potrebujejo naš tvorni odziv, je pomembno, da to zmoremo (Cocker in Joss, 2016). Če to zmoremo, se takih situacij zaradi čustvenega bremena, ki ga prinašajo, manj izogibamo. Komuniciranje v kriznih situacijah Krizne situacije so lahko zelo različne in pomenijo okoliščine, kjer običajni načini spoprijemanja z njimi odpovedo. Krize lahko nastanejo zaradi razvojnih nalog, ki jih imamo vsi, in te so bolj normativne. Krize zaradi okrnjenega (duševnega) zdravja, naravnih nesreč ali s strani človeka povzročenih negativnih okoliščin se od teh razlikujejo. Lahko se dogajajo na osebni ravni (na primer različne oblike duševnih bolezni, stisk, ki se odražajo tudi v samomorilnosti, zlorabe psihoaktivnih snovi), na medosebni (na primer telesno, psihično ali odnosno ustrahovanje, nasilje ali zlorabe, konflikti v odnosih, smrt bližnjega), skupnostni (na primer diskriminacija, marginalizacija) ali družbeni (kot so vojne ali druga izredna stanja) (Štirn in Poštuvan, 2020, Lavrič in Štirn, 2016). Od vrste krizne situacije je odvisno, kako bomo o tem komunicirali. Namen tega prispevka je obravnavati priporočila za komuniciranje ob osebnih kriznih situacijah, kot so na primer huda duševna stiska ali razmišljanja o samomoru (prilagojeno po Poštuvan, 2023). V prispevku se ne navezujemo na sporočanje slabe novice, čeprav so nekateri vidiki doživljanja in pristopa podobni prikazanemu. Seveda pa se načela lahko prenašajo na druge situacije in nekaj takih primerov bomo navedli. Od naše vloge, predhodnega odnosa in že vzpostavljenega načina komuniciranja bo odvisno, kako učinkovito bomo v krizni situaciji pogovor izpeljali. To bo odvisno tudi od naše motiviranosti, notranje moči, kompetenc in znanja o problemu (Poštuvan idr., 2022). V kriznih situacijah je s strani osebe, ki nudi podporo, potrebna dobra samoregulacija, ki pomeni sposobnost razumeti in upravljati svoje vedenje in odzivanje na občutke in stvari, ki se nam dogajajo. Vključuje zmožnost uravnavanja odzivov na močna čustva, kot so frustracija, navdušenje, jeza in zadrega. Koraki za komuniciranje, ki jih opisujemo v nadaljevanju (slika 1), niso enoznačni recept, ki bi bil lahko enako uporaben za vse situacije, temveč nudijo okvir za sočutno komuniciranje, ki se mora prilagajati okoliščinam in vključenim ter predvsem zahteva iskreno željo po podpori sočloveku.