SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

8 se širijo tudi po drugih kanalih in na medijskih platformah. V preteklem letu smo večkrat videli posnetke medvrstniškega nasilja ali drugih oblik nasilja, ki so se nato ponovno predvajali na medijskih platformah. Tako pogosto spremljamo ponavljajoče se objave nasilnih vsebin, ki opozarjajo na pereče stanje in pozivajo k ukrepanju, a hkrati nudijo medijski prostor za širjenje teh vsebin, ki tako pridobivajo sporočilno moč. Težko je oceniti, ali ponovna objava in deljenje teh vsebin ne dajeta dodatnega pomena ter veljave takim dejanjem, še posebej pri mladih, ki hrepenijo po uveljavitvi in »trenutku slave«, četudi zaradi popolnoma nesprejemljivega, nespoštljivega in mestoma kaznivega vedenja. Težava nastane tudi pri obravnavi teh dogodkov, saj so otroci in mladostniki, ki izvajajo nasilje ali so posredno vpleteni v posamezne dogodke, pogosto mladoletni (kazenska odgovornost mladih se začne s 14. letom starosti), kar odpira vprašanja odgovornosti in samega prekrškovnega postopka. Ob vsem navedenem smo priča tudi redefiniciji nekaterih ustaljenih ključnih vlog v družbi. Ena izmed teh je vloga učitelja , 2 ki je v zadnjem desetletju, še posebej pa v obdobju med pandemijo COVID-19 in po njej, v času pospešenega digitalnega prehoda ter s pojavom generativne umetne inteligence (npr. Chat GPT), doživela številne spremembe in se umešča v spremenjeni kontekst izobraževanja. Kljub pogostim vprašanjem o prihodnosti vloge učitelja je treba poudarjati njegov pomen in nenadomestljivost v vzgojno-izobraževalnem procesu. Njegova vloga ni pomembna le z vidika izobraževanja – didaktičnih in pedagoških metod –, temveč tudi kot aktivnega člena v procesu socializacije otrok in mladostnikov v razredu. Učitelj deluje kot prenašalec znanja, vzornik, katalizator in mediator odnosov. Je osrednja figura družbene ureditve, kot jo poznamo, četudi se ta vloga nenehno redefinira in umešča v nova odnosna razmerja. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo izobraževalno, vzgojno in varovalno vlogo, ki se med sabo razlikujejo, a dopolnjujejo. Zavodi se pogostokrat znajdejo med tnalom in nakovalom, ujeti med interese različnih deležnikov. Osnovni sodelovalni trikotnik med učiteljem, učencem in starši tako postane tridimenzionalen lik, ki spreminja obliko delovanja in sodelovanja. Ob zaznanem nasilju je treba obravnavati potrebe tako tistih, ki ga doživljajo, kot tistih, ki ga izvajajo, ter tistih, ki so ga spremljali. Vključiti je treba svetovalne službe in starše, širši kolektiv in vodstvo šole ter včasih tudi policijo in center za socialno delo. Prakse izobraževanih zavodov se po Sloveniji razlikujejo zaradi preteklih izkušenj, organizacije ali njihovega neposrednega okoliša. Ob zavedanju kompleksnosti širšega družbenega konteksta in upoštevajoč dinamiko soodvisnosti odnosov med različnimi deležniki, s katerimi bivajo otroci in mladostniki (starši, skrbniki, učitelji, strokovno osebje na šolah itd.), smo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) problematiko začeli obravnavati s treh zornih kotov, in sicer najprej z namenom izobraževanja in ozaveščanja , nato preprečevanja in vzgojnega delovanja ter tudi ukrepanja in sankcioniranja . Namen naših aktivnosti je ponuditi različnim udeležencem v vzgojno-izobraževalnem okolju vsebine in gradivo, ki bi jim bili v pomoč pri rednem delu z otroki, mladostniki in njihovimi starši oziroma skrbniki. Z namenom oblikovanja politik na podlagi dokazov smo se oprli na tudi dodatne raziskave, ki nam omogočajo boljši vpogled v celovito proučevanje medvrstniškega nasilja v šolskih okoljih ter iskanje rešitev za njegovo preprečevanje in obvladovanje. Take raziskave smo tudi 2 Izraz, zapisan v moški slovnični obliki, je uporabljen kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko.