SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

196 Analiza številnih raziskav in dejanskega stanja v praksi kaže na to, da so čuječi mladostniki bolj priljubljeni med vrstniki. Imajo več prijateljev, manj negativnih čustev in čutijo manj tesnobe. Urjenje čuječnosti ima vidne in dokazljive pozitivne učinke na možganih. Programi čuječnosti prispevajo k fizičnemu zdravju, razvoju emocionalno-socialnega učenja, razvoju eksekutivnih funkcij (pozornost, delovni spomin, samoregulacija), k odpornosti proti stresu in tesnobi ter k psihofizičnemu blagostanju. Pridobivanje veščin čuječnosti je preprosto in vselej dostopno vsem, ki so pripravljeni na sprejemanje novih veščin. Rezultati so vidni v relativno kratkem času. Urjenje mentalne pozornosti prinaša številne koristi: posameznik razvije večjo stopnjo odgovornega ravnanja, razvije motiviranost za pridobivanje znanja v najširšemmožnem kontekstu, ne le skozi formalno učenje, temveč ob vsaki priložnosti in izkušnji, pridobi širino duha ter notranjega obzorja, razvije razumevanje, kaj je družbena odgovornost, postane močna in odgovorna oseba. Pomen in vpliv sočutja pri psihološki odpornosti Sočutje krepi posameznika. Spodbuja občutke sreče in druga prijetna čustva (optimizem, hvaležnost, upanje …). Povečuje občutek lastne vrednosti, občutek poslanstva, izboljšuje predstavo o sebi, zmanjšuje telesno bolečino in napetost, zmanjšuje stres, anksioznost, škodljivi perfekcionizem, sram, samomorilno razmišljanje, povečuje zadovoljstvo v odnosih in predvsem povečuje rezilientnost. Sočutje sestavljajo in gradijo trije deli: 1. zavedanje: kaj se dogaja z mano v tem trenutku, moja čustva, misli, telesni občutki, potrebe in drugo, ne da bi jih presojal ali se z njimi poistovetil; 2. razumevanje: videti stvari take, kot so (ne da si govorimo, kakšne bi morale biti), razumeti, kaj povzroča naše trpljenje, videti ga kot sestavni del življenja, ki ga doživljamo vsi ljudje; 3. motiviranost: zaveza k odzivanju na zaznano trpljenje na način, ki nam pomaga in je prijazen do nas ter nas podpira. Viri Dobnik Renko, B. (2020). Anksiozne motnje pri otrocih in mladostnikih. Psihološka obzorja , 29 , 1–8. psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2020/kvt-dobnik-renko.pdf Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Vinko, M. in Hočevar-Grom, A. (Ur.). (2018). Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji . Nacionalni inštitut za javno zdravje. nijz.si/publikacije/dusevno-zdravje-otrok-in-mladostnikov-v-sloveniji/ Kiswarday, V. R. (2013). Analiza koncepta rezilientnosti v kontekstu vzgoje in izobraževanja. Andragoška spoznanja , 19 (3), 46–64. plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nuk/272766976 Škobalj, E. K. (2017). Čuječnost in vzgoja . Ekološko-kulturno društvo za boljši svet. Dodatna gradiva in literatura Bass, L. L., Dosser Jr., D. A. in Powell, J. Y. (2001). Words Can Be Powerful: Changing the Words of Helping to Enhance Systems of Care. Journal of Family Social Work , 5 (3), 35–48. doi.org/10.1300/J039v05n03_03 Kavčič, T., Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2021). Psychological Functioning of Slovene Adults during the COVID-19 Pandemic: Does Resilience Matter? The Psychiatric Quarterly , 92 (1), 207–216. doi.org/10.1007/s11126-020-09789-4