SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

194 in vedenja otrokom in mladostnikom preprečuje uspešno spoprijemanje z življenjskimi situacijami in številnimi spremembami, s katerimi se soočajo in srečujejo. Največji rizični dejavniki za psihološko neodpornost otrok in mladostnikov izhajajo iz družinskega okolja (slab starševski zgled, kaotične družinske navade, neaktivno preživljanje prostega časa, slabi medosebni odnosi, slabe strategije reševanja težav, prezgodnji in nenadzorovan stik z digitalizacijo …) in iz psiholoških lastnosti posameznega otroka, mladostnika (introvertiranost, čustvena labilnost, osamljenost, sramežljivost, nizka samopodoba, anksioznost, perfekcionizem, motnja pozornosti in aktivnosti, Aspergerjev sindrom…). Hiter ritem življenja in izguba vrednot ter vse manjša medsebojna povezanost, sodelovanje, soustvarjanje, pogovor so v zadnjih letih »poskrbeli« za številne spremembe v življenju vsakogar. Najbolj ranljivi in ogroženi so otroci s posebnimi potrebami, z različnimi učnimi težavami (splošnimi in/ali specifičnimi) in otroci iz ranljivih (tudi marginalnih) skupin, ki doživljajo nasilje, različne oblike pomanjkanja varnosti, ljubezni, sprejemanja, razumljenosti …Nekatere kratkoročne posledice minule pandemije (v povezavi z novim koronavirusom) so že vidne, dolgoročnim posledicam v prihodnosti pa se žal tudi ne bo mogoče izogniti. Kratkoročne posledice se kažejo v intenzivnosti stresa, s katerim se srečujejo mladi, odtujujejo se od vrstnikov, doživljajo (večjo) učno neuspešnost, ogroženo je vsakodnevno družinsko življenje, večje je tveganje za zanemarjanje in pomanjkanje nadzora … Dolgoročne posledice pa se bodo najverjetneje izražale skozi opustitev šolanja pri mladih, v različnih oblikah delinkventnega vedenja, slabi socialni prilagojenosti, kasnejši nezaposlenosti in s tem povezanih denarnih težavah, pojavljale se bodo težave v poklicnem in partnerskem življenju ter najverjetneje bodo potrebe po psihiatrični pomoči (še) večje v odrasli dobi. Kadar stiska stisne premočno Razvoj otroka mnogi razumejo kot individualni projekt, v katerega je treba sistematično vlagati, da bi dobili točno določeni rezultat. Cilj tovrstnega razmišljanja je vsestranska uspešnost otrok. Kadar in kjer štejejo predvsem uspeh, zmaga in popolnost, pot do stiske ni več daleč. Kadar si mlad človek postavi za cilj biti prvi, biti najboljši, postati in ostati perfekcionist, življenje vse prehitro postane vir napetosti, obremenitev in stisk, ki vodijo v anksioznost, depresivnost ter druge oblike neželenega in odklonilnega vedenja. Nacionalni inštitut za javno zdravje v svojih analizah duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji iz leta v leto zaznava porast obravnav zaradi stresnih in anksioznih motenj pri otrocih in mladostnikih. Iz študije NIJZ (Jeriček Klanšček idr., 2018) je razvidno, da se je od leta 2008 do leta 2015 število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za 71 %. Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %. Raziskava FDV iz leta 2021 ob tem poroča, da je med mladostniki 30 % več poskusov samomorov in 30 % več motenj hranjenja. V Evropi je 50-odstotna porast rabe psihostimulansov predvsem pri fantih in antidepresivov pri dekletih. Skrb vzbujajoče pa je tudi, da se težave v duševnem zdravju pomikajo v zgodnejše obdobje, tj. v starost od 8 do 11 let. Kako prepoznati stisko? Otroci in mladostniki se na stres, ki jih vodi v različne oblike stisk in kriznih situacij, odzivajo zelo različno. Njihovo čustvovanje in vedenje sta odvisna od starosti, osebnostnih značilnosti in načina spoprijemanja s težavami. Med vedenjskimi in čustvenimi znaki stiske so pogoste predvsem težave s koncentracijo in pozornostjo, hitre spremembe v razpoloženju, jokavost,