SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

193 3.2.7 Mateja Petric. univ. dipl. pedagoginja Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Novo mesto, direktorica Krepitev psihološke odpornosti za blaženje posledic psihološkega in odnosnega nasilja Psihološka odpornost Psihološka odpornost je proces, zmožnost, da posameznik stresne in psihično naporne situacije preoblikuje na znosno raven ter ostane osebnostno in čustveno trden. Da razvije samozavest, krepi odločnost, hkrati pa oblikuje repertoar strategij za spoprijemanje z neugodnimi situacijami. Kiswarday (2013) opredeljuje psihološko odpornost kot kompleksen učno-odnosni proces, ki omogoča življenjsko odpornost v tveganih stresnih in kriznih situacijah in ki spodbuja k čimprejšnji normalizaciji stanja. Sorodni izrazi psihološke odpornosti so: psihološko zdravje, osebnostna čvrstost, rezilientnost, socialno in emocionalno blagostanje, življenjska odpornost in prožnost. Kompetenca odpornost in prožnost vključuje telesno, čustveno, mentalno, socialno in duhovno razsežnost. Psihološka odpornost posameznika je kazalnik dobrega duševnega zdravja. Zmožnost, da možne stresne situacije človek preoblikuje na znosno raven ter ostane osebnostno in čustveno trden, je velikega pomena. Krepitev psihološke odpornosti je v današnjem svetu in času, ki je (pre)poln nasilnih in psihično neugodnih situacij, nadvse pomemben dejavnik, ki mu je vredno namenjati veliko pozornosti. Življenje danes – življenje nekoč Spremembe so edina stalnica v našem življenju. Sodobno življenje je »hitro«, brez pravih odnosov, komunikacije, bližine, stikov, pogledov…Živimo drug z drugim, pa mnogokrat drugmimo drugega. Pričakovanja mnogih so velika, velike pa (p)ostajajo tudi želje. Pozabljamo na to, da osnovne potrebe ljudi ostajajo majhne. Usklajevanje potreb in želja, zlasti pri mladih, je velikokrat težak in naporen proces. Gre za proces, ki jih tudi »sesuje« in popelje v pesimistično in brezupno razmišljanje ter velikokrat tudi ravnanje. Otroci in mladostniki v današnjem času vse pogosteje, močneje in na drugačne načine kot pred leti izražajo strah, tesnobnost, negotovost, nemoč, spoprijemajo se s številnimi stresnimi situacijami, dvomi, socialnimi odmiki, čustveno izgorelostjo… Neprestanim (želenim in neželenim) spremembam lahko otrok in mladostnik uspešno kljubuje, kadar živi v varnem okolju in kadar občuti varno čustveno navezanost, kadar ima dobre življenjske razmere, starševsko podporo, vzpostavljen red in rutino v okolju ter razvite učne in delavne navade oziroma samoregulacijske spretnosti. Odsotnost čustvene navezanosti in povezanosti, neustrezen vzgojni slog staršev, neugodno družinsko okolje (neustrezni medsebojni odnosi in komunikacija), slaba (samo)regulacija čustev