SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

189 s stopnjo sposobnosti čustvene regulacije mladostnika, čustveno inteligenco, socialno zrelostjo in psihičnim zdravjemmladostnikov, ki je večje pri mladostnikih, ki so varno navezani in katerih starši so bolj dejavno vključeni v zagotavljanje čustveno varnega in razvojno stimulativnega okolja. Dejstvo pa je, da je sposobnost mladostnika, da se poveže z vrstniki, ključnega pomena za njegov zdrav razvoj in kasneje odraslo funkcionalnost. Močnejša povezanost z vrstniki je namreč tudi pokazatelj in dejavnik psihičnega dobrega počutja mladostnika (Pinquart, 2023). Posttravmatska rast kot pokazatelj mladostnikovega razvoja Mladostniki, ki so zaznamovani s travmatičnim odraščanjem, so bolj ranljivi tudi na kasnejšo izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v medvrstniških odnosih. Namesto da bi jim ti odnosi nudili varno izhodišče, pogosto le poustvarijo travmatične izkušnje. Zato je ključno vprašanje medvrstniškega nasilja prav to, kako lahko odrasli pripomorejo k razrešitvi teh odnosov in posttravmatski rasti vključenih mladostnikov. Psihološki in nevrološki potencial mladostništva je velik, vendar časovno omejen, zato je ključno, da se odrasli na stiskemladostnikov takoj in neposredno odzovemo. Ker gre za razvojno izjemno bogato in intenzivno obdobje preoblikovanja in dograjevanjamožganskih krogotokov, hormonskega delovanja in tudi fizičnega razvoja, je vedenjemladostnikov močno odvisno od njihovega trenutnega okolja in predvsemod izkušenj, ki jih dobijo ob pomembnih odraslih v temobdobju. Mladostniki, na katere so se odrasli med njihovimodraščanjem lahko uglasili in so z odraslimi razvili pristne in tople odnose, so bistveno bolje opremljeni za soočanje z razvojnimi izzivi in razvijejo kompleksnejšo in bolj zrelo organsko inmentalno strukturo, s tempa tudi boljše sposobnosti za predelavo travme. Kilmer (2006) razkriva sedemmedsebojno prepletenih dejavnikov, ki odločajo o tem, ali bomladostnik doživel osebnostno rast po zahtevnih izkušnjah ali ne (Tabela 1). Preglednica 1: Področja dejavnikov posttravmatske rasti (povzeto po Kilmer, 2006) Področje Opis 1. Izhodiščna prepričanja, značilnosti in prilagojenost mladostnika Predpostavke in prepričanja glede sebe, drugih in sveta, značaj, psihološko funkcioniranje, prilagojenost… 2. Narava travmatičnega dogodka Spodkopana prepričanja, globina izgube in žalovanja; vrsta, intenzivnost, trajanje, nepričakovanost travmatičnega dogodka… 3. Realistično razumevanje možnosti vpliva in nadzora Notranji fokus nadzora, ustrezna pričakovanja glede stopnje vpliva na različne aspekte svojega notranjega in zunanjega sveta, odnose, vedenje drugih … 4. Presoja, ruminiranje, preokvirjanje Proces razumevanja, osmišljanja in razreševanja s travmo povezanih dogodkov in posledic… 5. Skrbniški odziv na travmatični dogodek Duševno zdravje skrbnikov, njihov način spoprijemanja s stresom, kvaliteta predhodnega odnosa… 6. Odnosna podpora in uglašenost Ustvarjanje okolja, ki spodbuja čustveno izražanje in skupno raziskovanje travmatičnega dogodka in s tem povezanih izzivov (tako v družinskem, medvrstniškem, šolskem in skupnostnem kontekstu) 7. Osebnostna integriteta in spoprijemanje s stresom Zmogljivosti za reševanje problemov, zaznana samo- učinkovitost, socialno-emocionalne veščine, upanje in optimizem…

RkJQdWJsaXNoZXIy MjQwNzY=