SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

188 neprimerno vedenje) in svetovalci (pomoč otroku s konkretnimi nasveti glede druženja z vrstniki in reševanja sporov z njimi). Vsaka od teh funkcij otroku omogoči spoznavanje in razvoj socialnih veščin in suverenosti ob vstopanju v odnose z vrstniki. Vse te vloge pa dejansko govorijo o tem, da je razvoj odnosnih veščin dolgotrajen proces, ki se ne začne v mladostništvu, temveč se v obdobju mladostništva šele pokažejo rezultati tega procesa. Mladostniki, ki se v odnosih z vrstniki ne znajdejo ali pa se zapletajo v odnose medvrstniškega nasilja kot žrtve, agresorji ali zgolj tihi opazovalci, za odnose niso dovolj opremljeni in potrebujejo spodbudo in pomoč odraslih (Rosen idr., 2020). Prevzemanje določenih vlog v vrstniški skupini ni stvar naključja, temveč predvsem mladostnikove opremljenosti za odnose z vrstniki, ki pa izvira iz njegovega primarnega družinskega okolja in možnosti, ki jih ima v šolskem okolju. Pri tem je ključno, da razumemo smer vzročnega razmišljanja, torej, kaj je vzrok čemu. Novejše raziskave vedno močneje potrjujejo pomen oblikovanja otrokovih odnosnih možganskih krogotokov v zgodnjem otroštvu in do obdobjamladostništva kot ključno obdobje, v katerem se oblikujejo temelji socialne kompetentnosti, na podlagi katere potemmladostnik prepozna določeno vrstniško skupino kot svojo in se vanjo lahko vključi, medtem ko se v druge ne more. Mladostnik z določenimi karakteristikami bo v svojem vrstniškem okolju iskal skupino, ki mu bo čustveno najbližje, in ne obratno, da bi skupina »posrkala« mladostnika in ga spremenila. Seveda pa bo vsaka vrstniška skupina močneje podpirala in krepila določene vzorce vedenja, doživljanja in razmišljanja, kot so že v začetku devetdesetih let ugotavljali Bradford Brown idr., (1993) v prebojni študiji, ki je sistematično povezala oblike starševstva z izbiro vrstniške skupine pri mladostnikih. Ne gre torej toliko za to, da bi družba vrstnikov preoblikovala mladostnika, temveč bolj za to, da mladostnik izbere vrstniško skupino, v kateri se prepozna in v kateri lahko razvije pripadnost in je v njej sprejet. S tem pa seveda sprejme in razvije tudi oblike vedenja, ki so pomembne za to vrstniško skupino. V nadaljevanju raziskovanja vpliva starševstva na otroke se je odprlo tudi vprašanjemedgeneracijskega prenosa starševstva in s tem varovalnih dejavnikov ter deficitov in rizičnih dejavnikov iz generacije na generacijo. In prav medgeneracijski prenos vzorcev odnosov, ki ima hkrati neposreden vpliv (preko vedenja staršev do otrok, sloga navezanosti in oblike starševstva) kot tudi posrednega, preko celotnega vzdušja v širši družini, odraslega modela odnosov in prevzemanja odgovornosti (Stern idr., 2024). Temeljna ugotovitev raziskav s tega področja je, da pozitivno starševstvo v zgodnjem in srednjem otroštvu (do obdobja mladostništva) neposredno vpliva na kakovost medvrstniških odnosov pri mladostnikih, kakovostni medvrstniški odnosi v obdobju mladostništva pa so pri teh mladostnikih kasneje povezani z njihovim bolj pozitivnim starševstvom in sposobnostjo empatije pri njihovih malih otrocih (Stern idr. 2024). Neposredni vpliv starševstva so raziskovale tudi druge raziskave. Ena izmed njih (Smith, 2014) na primer ugotavlja, da sinovi mater, ki ne zmorejo regulirati njihovega neprimernega vedenja in se neprimernega vedenja pri svojih sinovih ustrašijo ter zato postanejo pretirano zaščitniške, pogosto prevzamejo vlogo nasilneža, medtem ko otroci, ki se bojijo svojih mater ali pa so deležni grobega in strogega starševstva, pogosteje postanejo žrtve medvrstniškega nasilja. Hkrati pa imajo močan vpliv na otrokovo vključenost v medvrstniško nasilje tudi grobi odnosi med staršema oziroma nasilje v družini, ki povečuje verjetnost, da se bodo otroci iz teh družin zapletali v medvrstniško nasilje kot nasilneži ali kot žrtve nasilja (Yoon idr., 2020). Duncan (2004) navaja še posebej negativen vpliv zanemarjanja in brezbrižnega starševstva kot rizičnega dejavnika za razvoj oblike vedenja nasilnež-žrtev pri mladostniku, torej mladostnika, ki je v nekaterih medvrstniških odnosih žrtev, v drugih pa nasilnež, kar je še posebej travmatično. Posredni vpliv starševstva na mladostnikovo varno vstopanje v medvrstniške odnose pa se kaže predvsem preko socialne in mentalne opremljenosti mladostnika ob vstopanju v pomembnejše medvrstniške odnose. Najrazličnejše raziskave tako povezujejo kakovostne medvrstniške odnose