SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

186 3.2.6 Izr. prof. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, psihologinja, psihoterapetka in supervizorka Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Spodbujanje posttravmatske rasti z uravnovešanjem pristnosti in uglašenosti – kako opolnomočiti mladostnike za zdrave medsebojne odnose UVOD Obdobje mladostništva prinaša najgloblji vpogled v oblikovanje človekove notranjosti in predvsem njegovega odnosa do sebe, drugih in sveta. V raziskovanju razvoja notranje psihične strukture se psihološka znanost opira predvsem na raziskovanje povezanosti med dejavniki osebnostne odpornosti (angl. »resilience«), čustvene inteligence in čustvene pismenosti ter regulacije čustev in čustvene empatije ter kognitivne empatije, socialnih odnosov in navezanosti. Harmon in Venta (2021) v svoji meta študiji ugotavljata, da imajo mladostniki, sploh tisti, ki so varno navezani na svoje starše, razvite tudi sposobnosti osebnostne rasti skozi travmatične dogodke t. i. posttravmatske rasti, ki je sicer bolj značilna za odrasle, ki že imajo v polnosti razvite sposobnosti refleksivnega mišljenja in regulacije afektivnih stanj. Ugotavljata, da se v različnih raziskavah soočanja s travmatičnimi in stresnimi dogodki mladostniki odzivajo na dva načina, bolj varno navezani in čustveno inteligentni so manj prizadeti ob travmatičnih dogodkih (npr. naravne nesreče, težave v odnosih idr.), po drugi strani pa so tudi ob soočenju s travmo bolj učinkoviti in pri njih lahko prepoznamo tudi posttravmatsko rast. Zakaj je sposobnost za posttravmatsko rast tako pomembna? Prav zaradi tega, ker omogoča, da mladostnik zares integrira vsako izkušnjo in na njihovi podlagi izoblikuje optimalno osebnostno držo do svoje okolice in do sebe. Izkušnje, ki jih lahko mladostnik ozavesti, razume njihov pomen in vlogo v svojem življenju in ga odpirajo k bolj fleksibilnemu in kompleksnemu dojemanju in povezovanju z drugimi, krepijo razvoj socialnega in drugih možganskih krogotokov in omogočajo optimalen razvoj samozavedanja, nadzora, regulacije in fleksibilnega odzivanja na najrazličnejše izzive iz okolja (Siegel, 2023). Z vidika nevropsihološkega razvoja je potencial tega obdobja predvsem v sposobnosti integracije izkušenj v odnosih in dograjevanju ter vzpostavljanju učinkovite in fleksibilne organizacije možganskega delovanja. Temeljna merila uspešnega odraščanja skozi obdobje mladostništva se kažejo v samorefleksivnosti, čustveni reguliranosti, asertivni komunikaciji ter socialni vključenosti in intelektualnem razcvetu. Najmočneje pa se zdravo odraščanje pokaže ob soočenju z zahtevnejšimi življenjskimi izzivi (Harmon in Venta, 2021).