SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

182 3.2.5 prof. dr. Tomaž Erzar Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, Katedra za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Prepoznavanje in sočutna obravnava travmatičnega ozadja sovražnega govora – pot do prijaznih besed Uvod Nasilje je pogosta vsebina medijske produkcije, naj so to televizijski programi, filmi, glasbeni posnetki, videoigre ali oglasi. Nasilje je pogosta tema tudi v medijih, ki so označeni za primerne za otroke (Thompson in Haninger, 2001). Po številnih merilih sodeč se količina v medijih prikazanega nasilja s časom povečuje. Od leta 1985 se je npr. število nasilnih dejanj s strelnim orožjem v filmih za otroke do 13. leta starosti več kot trikrat povečalo, ta trend pa se nadaljuje (Romer idr., 2017). Kratkoročni učinki prikazanega nasilja na gledalce so bili že temeljito raziskani. Gre za (a) povečano fiziološko vzburjenje, ki ga vzbudi opazovano nasilje, (b) vtisnjenje nasilnih vsebin v spomin ali njihovo aktivacijo v spominu in (c) posnemanje nasilnega vedenja. Raziskave so prepoznale in izmerile tudi tri vrste dolgoročnih negativnih posledic: povečano nasilje do drugih, povečan strah, da boš sam žrtev nasilja, desenzitizacija do bolečine in trpljenja drugih (preglednica 1; Bushman idr., 2015). Preglednica 1: Kratkoročne in dolgoročne posledice prikazov nasilnega vedenja Kratkoročno Dolgoročno ≥ Fiziološko vzburjenje ≥ Aktivacija nasilnih spominov ≥ Posnemanje nasilnega vedenja ≥ Povečano nasilje do drugih ≥ Povečan strah pred nasiljem ≥ Otopelost do trpljenja drugih Nove možnosti pri uporabi digitalnih medijev in uporaba virtualne tehnologije (VR) so te vsebine naredile še dostopnejše in prevladujoče. Z njimi se je pojavila nova oblika medijskega nasilja, pri kateri ne gre le za pasivno spremljanje prikazanih nasilnih vsebin, ampak aktivno agresivno vedenje prek vključevanja v družbena omrežja, platforme, e-igre, e-pošto ipd. (Bilewicz in Soral, 2020). Splet je postal poligon za razširjanje agresivnih dejanj zoper druge osebe brez osebnega stika, zlasti spletno nasilje oziroma virtualno nadlegovanje ( cyberbullying ), izsiljevanje s spolnimi vsebinami ( sextorsion ) in sovražni govor ( hate speech ). Le-tega razširja in mu daje legitimnost tudi politika (Piazza, 2020).