SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

179 Zato se sočasno z njimi pojavljajo motnje v čustvovanju, doživljanju, odzivanju in vedenju ter težave v medosebnih odnosih (American Psychiatric Association, 2022). Ključne problematične značilnosti DOM so odsotnost empatije, odsotnost občutkov krivde, poudarjen egocentrizem, manipulativnost, vključno s sposobnostjo hlinjenja empatije, neupoštevanje socialnih norm, kriminalno vedenje in impulzivnost. Med odraščanjem so pri teh osebah pogosto prisotni vedenjski izpadi. Motnja se različno manifestira glede na stopnjo inteligence. Znotraj te entitete obstaja tudi psihopatija, ki je sicer ni v uradni klasifikaciji bolezni. V tem primeru je simptomatika intenzivnejša, bolj biološko determinirana, z več elementi sadizma, odsotnostjo občutka strahu in manj dostopna korekciji. Ključna razlika glede diagnostike je v tem, da pri diagnostičnih merilih za DOM upoštevamo opazovano vedenje, pri psihopatiji pa osebnostne lastnosti, ki so lahko bistveno bolj prikrite in težje prepoznavne (Werner idr., 2015). Pogosta je tudi sočasna pojavnost DOM in uporabe psihoaktivnih snovi (Brennan idr., 2017). Manifestacija DOM je lahko različna tudi glede na stopnjo inteligentnosti, kar je še posebej problematično ob manipulativnosti bolj inteligentnih posameznikov. Prepoznavanje dodatno zaplete morebitna prisotnost narcisističnih potez. V tem primeru imamo lahko težavo glede razlikovanja DOM in narcisistične osebnostne motnje. Ključna razlika je v tem, da pri narcisistični osebnostni motnji praviloma ni prisotno kriminalno vedenje, bolj pa izstopajo arogantnost, potreba biti občudovan in občutek posebne vrednosti ter upravičenosti, v obeh primerih pa so prisotni poudarjen egocentrizem s pomanjkanjem ali odsotnostjo empatije, maščevalnost in vsiljivost (Stanton in Zimmerman, 2019). Naslednja motnja osebnosti s problematiko agresije in težavnih medsebojnih odnosov je mejna osebnostna motnja (borderline OM). Njene značilnosti so impulzivnost, strah pred zapuščanjem s poudarjenimi odzivi v tovrstnih okoliščinah, nejasna identiteta, nagnjenost k avtoagresiji in samopoškodbam, izbruhi jeze, težave pri uravnavanju/izražanju čustev in razpoloženja, nestabilni medosebni odnosi, črno-belo doživljanje sveta, tudi kratke psihotične epizode. Kriminalno vedenje ni značilno za to motnjo, tudi agresivno vedenje je večinoma vezano na medosebno problematiko in je pogosto bolj kratkotrajno, s hitrimi preobrati. Navedene vrste motenj osebnosti spadajo v tako imenovano skupino B, za katero je značilno dramatično vedenje. Za skupino A je značilno čudaško in ekscentrično vedenje (shizoidna, shizotipska in paranoidna OM), za skupino C pa bojazljivo vedenje (odvisnostna, izogibajoča, obsesivno-kompulzivna OM). Z vidika sovraštva imamo lahko težavo pri odvisnostni in izogibajoči OM v primeru zavračanja ali norčevanja. Sovražnost se lahko pojavi in manifestira tudi pri paranoidni osebnostni motnji zaradi nezaupljivosti, ljubosumja, napačnih interpretacij dogodkov in odnosov ter zamerljivosti. V primeru prisotnosti diagnoze OM pri izvrševalcih množičnih strelskih pobojev ni jasnih podatkov oziroma zelo variirajo. To velja za morebitno prisotnost vseh težjih duševnih motenj. Je pa zagotovo večja verjetnost tovrstnih dogodkov pri neugodni konstelaciji osebnostnih lastnosti iz vseh treh skupin OM, morebitni predhodni posttravmatski stresni motnji ter ob sočasnem vrstniškem maltretiranju in zasmehovanju (Skeem in Mulvey, 2020). Od preostalih OM velja navesti še organsko osebnostno motnjo, na primer po poškodbi glave, zanjo so značilne impulzivnost, razdražljivost, togost mišljenja in motena presoja. V okviru skupinske dinamike imamo glede stopnje, vsebine in izraženosti sovražnosti dokaj kompleksno situacijo. Za adolescentno obdobje značilno uporništvo se lahko preplete