SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

175 razumeti svoja notranja stanja, a ne dovoli, da bi pretirano vplivala na njeno zaznavanje ter odzivanje. Proti koncu leta, ko je dijak ponovno vprašan, sta oba bolje oborožena, no, opremljena za spopadanje s stresnimi situacijami. Pri prvem vprašanju se mu sicer ponovno zatakne in ob tem se prestraši. Tokrat profesorica prepozna svojo frustracijo ob njegovemmencanju, a jo zgolj prediha . Prepozna, da je dijak v stiski, in namesto jezavosti mu z mirnimglasom, kot se je naučila od kolegice, ponudi, da si lahko vzame čas ali na vprašanje odgovori na koncu. Mladenič, presenečen nad odzivom, občuti olajšanje in se začne počutiti varneje. Čeprav je še vedno napet, lažje diha. Zbere pogum in poskusi odgovoriti. Ko profesorica narahlo prikima, ve, da je na pravi poti. Razlago dokonča bolj prepričan vase kot na začetku. Tako začne počasi graditi boljše mnenje o sebi. Samo ugodne izkušnje lahko prelepijo stare neugodne vzorce in potrebnih bo še veliko ponovitev, da se utrdijo novi. »Zdaj nama gre pa že bolje,« reče profesorica in mu zarotniško pomežikne. Dijak se nasmehne in prikima. Ob koncu spraševanja sta oba zadovoljna, da sta stresno situacijo izpeljala bolje. Če bosta z gradnjo odnosa nadaljevala, bosta morda nekoč ugotovila, da ju povezuje več skupnega, kot se zdi. Mar nista oba navdušena nad zgodovinskimi dejstvi, oba lovita ravnotežje v raztreščenih domovih in se oba odzivata obrambno, ko kdo napada njune čete? Kdo ve, morda tudi zjutraj jesta isto vrsto kosmičev in se trudita, da se ne bi preveč razburila, ko jih zmanjka ... Na neki način oba spominjata na vladarje, ki so se naučili ohraniti mirno kri, da so v ključnih trenutkih lahko ravnali premišljeno. »Zgodovina se morda res ponavlja, a naš odziv se lahko sproti popravlja,« pomislita oba, vsak s svojimi besedami in na svoj način, vendar se zdi, da govorita isto zgodbo. Ko neželeno vedenje mladih (agresivnost, sovražni govor, umikanje ipd.) razumemo (tudi) kot posledico neuravnanega živčnega sistema, postane jasno, da je za spodbujanje sočutnega jezika (med mladimi) ključno zagotoviti varno okolje. Takšno okolje ni prijetnejše le za učence, temveč po načelu souravnavanja tudi za učitelje; poleg tega vodi do boljših učnih rezultatov (Darling-Hammond in DePaoli, 2020; Porges, 2017). V okviru razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje 5 Zavod RS za šolstvo učitelje podpira pri vzpostavljanju takšnega okolja v šolah. Polivagalna teorija nas uči, da zgolj odsotnost znakov nevarnosti za ustvarjanje varnega okolja ni dovolj. Prisotnost znakov varnosti je nujno zagotoviti še posebej za učence z izkušnjo odnosne travme. Naj predstaviva nekaj predlogov (Brammell, 2020; Dana, 2018; Lewis, 2023; Porges, 2011; Sporleder in Forbes, 2016; van der Kolk, 2014): — Fizično okolje: zvoki (zamenjava glasnih šolskih zvoncev s pomirjujočimi zvoki; zmanjšanje hrupa z uporabo preprog ali absorpcijskih materialov na stenah), topla in prijetna osvetlitev. — Socialno okolje: naše samouravnavanje, preden stopimo v stik z mladimi; miren in čustveno izrazen ton glasu; prijazni obrazni izrazi, kot sta nasmeh in očesni stik; aktivno poslušanje. — Aktivnosti za uravnavanje živčnega sistema: dihalne vaje, skupinsko petje, nežna vokalna glasba, ples, gibanje, zibanje na gugalnici, igra z drugimi ter pogovori o temah, ki posamezniku vzbujajo občutke miru in povezanosti (kot so bližnji, domače živali, hobiji). 5 Varno in spodbudno učno okolje (Zavod Republike Slovenije za šolstvo): www.zrss.si/stiki-s-prakso/aktualno/varno-spodbudno-ucno-okolje/