SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

173 Ko (2.) razumemo in spoštujemo , kaj sproža spremembe v stanju živčnega sistema, lahko zavestno (3.) uravnamo svoje stanje v smeri varnosti. Na primer, umaknemo se v bolj varno okolje ali prepoznamo, da napetost morda ne izvira iz okolice, temveč iz našega notranjega stanja. Takšna (4.) interpretacija pomembno določa naše nadaljnje odzive. Ko razumemo, kako stanje živčnega sistema vpliva na nas, se lahko nehamo kritizirati oziroma obsojati, zakaj se nismo počutili oziroma odzvali drugače, ter začnemo razvijati sočutje do sebe in drugih (Dana, 2018). Sočutje do sebe nam pomaga uravnati živčni sistem in se na lestvi vzpeti višje; povezano je tudi z boljšim duševnim zdravjem (Neff, 2023). Ko se sami počutimo bolj varno, lahko v odnose vstopamo drugače – bolj povezovalno in podporno. Če prepoznamo, da se drugi odziva obrambno, je to za nas lahko znak, da se počuti ogroženo. Če zmoremo, mu lahko preko znakov varnosti pomagamo, da se pomiri (Porges, 2017). To zavedanje je še posebej pomembno takrat, ko gre za hierarhične odnose (npr. starš – otrok, učitelj – učenec). Ob branju prispevka se profesorica zave, da k zapletom v odnosu z dijakom prispevata oba, vendar sama nastopa s položaja moči. Njene čete so močnejše, v bitki pa ni ogrožena. Zanj je drugače. Če ne bo naredil letnika, bo imel resne težave. Ko profesorica vidi, da je ne ogroža, ampak se skuša izvleči na svoj način, lažje prepozna njegovo prestrašenost in do njega začuti sočutje. Ji bo naslednjič uspelo ravnati drugače? Zgodovina – popravljanje ocene Minejo tedni in čas je, da popravi to zaf** zgodovino, si misli, ko se zgodaj zjutraj odpravlja v šolo. Zgodovina ni njegova edina skrb. Sestra ga namreč še vedno spravlja ob živce, saj starše provocira ravno takrat, ko so končno v redu. Nepovezanost v družini ga žalosti, čeprav si tega ne prizna. » J*ba je, stari,« pove sošolcu iz osnovne šole, edinemu, ki mu lahko zaupa. Novi sošolci se zdijo v redu, vendar se počuti, kot da ne spada zraven. Slišal je, da so se nekateri norčevali iz njegovega blackouta pri zgodovini. Ne zaveda se, da se vsak med njimi bori s svojimi demoni in da so si v resnici bolj podobni, kot si mislijo. Preteklo bo še nekaj časa, preden se bodo povezali in spoznali, da so si lahko v oporo. Nekateri ne bodo nikoli usvojili lekcije tovarištva, nekaterimbo dano, tudi njemu, da jo izkusi. Danes ostaja osamljen v prizadevanju, da bi popravil zgodovino. Prejšnji teden se je učil v knjižnici, skrit med policami, saj se doma ni počutil najbolje. Mnogim bi se morda zdelo čudno, a v šoli si včasih kar oddahne; drame je manj kot doma. Knjižnica je tiha in prijetna, knjižničar pa prijazen. Ob njem pomisli na strica, ki mu je pripovedoval o vladarjih, in s privihanimi brki se mu tudi knjižničar zdi eden od njih. Tokrat je oranžnolasa v kremnem krilu. Poskusi narediti počasen vdih in izdih, preden mladeniča pokliče pred tablo. Spomni se delavnice o tehnikah sproščanja 2 , na katero jo je povabila matematičarka kmalu po kavi. Skupaj sta obiskali Center za krepitev zdravja in že dolgo ni sedela pri miru uro in pol, kot se je to od nje pričakovalo na delavnici. Sprva ji je bilo težko, a sčasoma se je nemir polegel in ugotovila je, da ni tako slabo, če se malo sprostiš. Naučila se je, da lahko z mirnim dihanjem pomiri živčni sistem in tako počasi napreduje po lestvi sproščenosti, o kateri je brala v zborniku. Lažje se umiri tudi, odkar je staršem uredila pomoč na domu. Spoznala je, da ne more nenehno gasiti domačih požarov (včasih dobesedno, če sta kaj pustila na štedilniku), temveč je treba razmisliti strateško in najti trajnejšo rešitev. 2 Delavnica Tehnike sproščanja se izvaja v centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih: www.skupajzazdravje.si/aktivnosti-za-krepitev-zdravja/delavnice-in-svetovanja/