SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

166 3.2.3 Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja, kognitivno-vedenjska terapevtka in shema terapevtka Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja Zdravstveni dom Velenje, Center za krepitev zdravja Ustvarjanje okolja za psihološko varnost (skozi prizmo polivagalne teorije): zgodba nekega mladostnika in njegove profesorice 1 »Če želiš izboljšati svet, najprej poskrbi, da se ljudje počutijo varno.« —  Dr. Stephen Porges Z zgodbo nekega mladostnika in njegove profesorice sva želeli ponuditi globlji vpogled v nevrobiologijo varnosti ter nevarnosti. Zgodba je izmišljena in vsaka podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna. Koncepti v ozadju so znanstveno podprti in izhajajo iz polivagalne teorije avtorja Stephena Porgesa (Porges, 2011, 2017). Polivagalna teorija ( » poli « – mnogo, » vagalna« – se nanaša na vagusni živec) poglobljeno razlaga delovanje avtonomnega živčnega sistema in njegov neposredni vpliv na posameznikovo doživljanje, vedenje ter sposobnost povezovanja z drugimi. Poudari ključno vlogo vagusnega živca, osrednjega dela parasimpatičnega živčevja, ki se deli na ventralno (»sprednjo«) in dorzalno (»zadnjo«) vejo. Ti veji in simpatično živčevje skupaj omogočajo tri glavne poti uravnavanja naših odzivov. Aktivirajo se po vrsti od evolucijsko najnovejše, značilne za sesalce, do najstarejše. Ventralni vagus omogoča občutek sproščenosti in povezanosti z drugimi, vendar se aktivira le, kadar se posameznik počuti varno. Ob zaznavi grožnje simpatično živčevje poveča raven pozornosti in energije, kar telo mobilizira za odziv boj ali beg. Če se grožnja stopnjuje do (zaznane) skrajne nevarnosti, se aktivira dorzalni vagus , ki sproži odziv zamrznitve in upočasni telesne funkcije (imobilizacija) (Porges, 2017). Polivagalna teorija pojasnjuje, kako živčni sistem zaznava znake varnosti in nevarnosti, ter poudarja pomen občutka varnosti za človekovo optimalno delovanje (Porges, 2017). Načela teorije lahko uporabimo za ustvarjanje podpornih okolij, ki vzbujajo občutek varnosti, in tako prispevamo k duševnemu zdravju ter kakovosti medosebnih odnosov. Teorija pomembno vpliva 1 Strokovno pregledal: Mitja Černko, dipl. psih. (UN), Inštitut za aplikativne znanosti Maribor