SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

164 kot so pobijanje otrok v Gazi, vojne v Ukrajini in drugod, ustvarjajo okolje strahu, negotovosti in sovraštva, kar lahko prispeva k širjenju sovražnega govora. Vendar pa obstajajo še drugi dejavniki, ki prispevajo k temu trendu. Eden izmed ključnih dejavnikov je razširjenost družbenih omrežij in digitalnih platform, kjer se informacije in sporočila širijo hitreje kot kadar koli prej. Algoritmi, ki so zasnovani tako, da poudarjajo kontroverzne in čustveno nabite vsebine, dodatno krepijo to dinamiko, saj spodbujajo delitev takšnih sporočil in interakcijo z njimi. Poleg tega socialna neenakost ustvarja občutek frustracije in nezadovoljstva, kar lahko vodi v iskanje krivcev in širitev sovražnih sporočil proti različnim skupinam. Ljudje, ki se počutijo marginalizirane ali zapostavljene, so lahko bolj dovzetni za sprejemanje in širjenje sovražnega govora, saj iščejo načine za izražanje svoje jeze in frustracije. Politična polarizacija je še en pomemben dejavnik. Ko se politične ideologije zaostrijo, sovražni govor pogosto postane orodje za diskreditacijo nasprotnikov in utrjevanje lastnega položaja. V obratni smeri pa lahko pride do stanj, ko se legitimni pomisleki in obstoječa tveganja (neutemeljeno) prezrejo ali ožigosajo kot sovražni govor – pogosto zato, ker so bila morda neposrečeno ali preostro izražena. V duhu retorično-ideološkega vojskovanja ali cenzure se torej izkrivljajo nameni teh opozoril, ne da bi se poskusilo izluščiti in obravnavati zrno resnice in previdnosti, ki lahko tiči v teh pomislekih. Takšno ravnanje lahko zavira odprti dialog in vodi v še večjo polarizacijo ter onemogoča reševanje resničnih družbenih izzivov. Mladi so zaradi stalne izpostavljenosti negativnim sporočilom še posebej ranljivi, zato je pomembno, da jih opremimo z znanjem, kako prepoznati sovražni govor in se mu upreti. Vzgojno-izobraževalne ustanove morajo imeti osrednjo vlogo pri tem, da mladim nudijo priložnosti za kritično razmišljanje, razvijanje empatije in razumevanje, kako njihove besede in dejanja vplivajo na druge. Samo s temeljitim in celovitim izobraževanjem lahko prispevamo k ustvarjanju družbe, ki spodbuja sočutni in vključujoči dialog. Pomembno je, da šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ne delujejo izolirano. Sodelovanje z vladnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami, strokovnjaki z različnih področij ter starši oziroma skrbniki je ključno za uspešno izvajanje učinkovitih strategij proti sovražnemu govoru. Ta sinergija omogoča izmenjavo idej, virov in strategij, ki so potrebne za širše družbene spremembe. Prav tako je potrebno neprestano vrednotenje in prilagajanje izobraževalnih praks, da ostanejo relevantne in učinkovite. Raziskave in povratne informacije so bistvene za oblikovanje programov, ki obravnavajo aktualne potrebe in izzive mladih. Razvijanje veščin kritičnega mišljenja pri mladih, ki jim omogočajo prepoznavanje manipulativnih sporočil, ki se jim je tako mogoče upreti, je temeljnega pomena. Sposobnost za konstruktivni dialog, razvijanje empatije in medkulturno razumevanje so ključni za pozitivne medosebne interakcije in družbene dinamike. Zaveza vseh družbenih sektorjev za vzgojo mladih, ki aktivno spodbuja sočutni jezik, je ključna za ustvarjanje trajnostne prihodnosti, ki temelji na spoštovanju in razumevanju. Skupna prizadevanja lahko spremenijo tok družbene razprave in mladimomogočijo, da postanejo zagovorniki pravičnosti in enakosti v svojih skupnostih in na svetovni ravni.