SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

159 3.2.2 prof. dr. Metka Kuhar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Katedra za medijske in komunikacijske študije Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za proučevanje družbene blaginje Travma kot dejavnik sovražnega govora: prepoznavanje in celjenje posledic travme ter spodbujanje sočutnega jezika Sovražni govor je vrsta komunikacije, ki vključuje besede, izraze, vizualne prikaze ali dejanja, namenjena širjenju, spodbujanju ali upravičevanju negativnih stališč ali neposrednega nasilja. Takšna komunikacija je usmerjena proti posameznikom ali skupinam, ki so izbrane na podlagi različnih osebnih značilnosti, kot so rasa, etničnost, vera, spol, spolna usmerjenost, invalidnost in druge. Za ta način komunikacije je značilno, da ustvarja, potrjuje in širi ozračje nestrpnosti in izključevanja, ki lahko prispeva k razdeljenosti ter konfliktom v družbi. V Sloveniji, tako kot marsikje drugje po svetu, sovražni govor med mladimi ni zgolj postranski pojav, ampak resna družbena težava, ki se pojavlja v različnih okoliščinah in oblikah. Zlasti na družbenih omrežjih, kot so Facebook, Instagram in Twitter/X, mladi pogosto objavljajo ali delijo vsebine, ki vsebujejo elemente sovraštva do nekaterih skupin. Takšne vsebine se pogosto nanašajo na identiteto ali ranljivost teh skupin, na primer priseljencev, in v njih se sovražni govor lahko kaže na veliko načinov, na primer kot stereotipiziranje, demonizacija ali celo dehumanizacija. Ta trend je še posebej skrb vzbujajoč, saj digitalna narava teh platform omogoča hitro in široko širjenje sovražnega govora. V šolskem okolju pa se sovražni govor lahko izraža na bolj osebni ravni, v obliki žaljivk, posmeha ali celo fizičnega nasilja, ki temelji na rasi, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti ali telesni sposobnosti sošolcev in podobno. Takšne interakcije ne samo da ustvarjajo sovražno in nevarno okolje za učenje, ampak imajo lahko tudi dolgoročne psihične posledice za žrtve. Šolsko okolje bi moralo biti prostor, kjer se mladi počutijo varno in sprejeto, zato je prepoznavanje in obravnavanje sovražnega govora v teh okoliščinah ključnega pomena za vzgojo in izobraževanje mladih v duhu strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Sovražni govor kot vir travme Izpostavljenost sovražnemu govoru lahko deluje kot travmatični dogodek za tiste, ki so tarče, in povzroči resne in dolgotrajne psihične posledice. Ko posamezniki doživljajo verbalno nasilje, usmerjeno proti njim, so posledica lahko simptomi, podobni tistim, ki jih doživijo žrtve fizičnega ali čustvenega nasilja. Na primer, posamezniki, ki so redno izpostavljeni sovražnemu govoru,