SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

157 Preprečevanje medvrstniškega nasilja pomeni predvsem kontinuirano, procesno zasnovano, senzibilno in vsaj delno sistematično grajenje podpornih, pristnih odnosov z otroki in mladostniki, upoštevajoč njihove meje ter zavedajoč se, da se podporni odnosi ne gradijo s pridiganjem, moraliziranjem ali solzavim leporečenjem o pomenu odnosov, prav take ne s prilizovalskimi poskusi biti kul, temveč s tem, da se izkažemo kot zaupanja vredni. Da znamo prisluhniti, preden obsodimo. Da izražamo pristno zanimanje za raznolike poglede učencev in jih poskušamo usklajevati na način, ki prispeva k vključujočemu sobivanju. Da znamo na spoštljiv način postaviti meje in zahtevati vzajemno spoštljivo vedenje. Da povemo, kadar česa ne vemo ali ne razumemo, ter da ne obljubljamo nemogočega. Da smo model drže, da so vsa doživljanja v redu, ni pa v redu vsako vedenje, in da učence učimo uravnavati svoja doživljanja na način, da jih zmorejo izraziti asertivno, ne agresivno. Da se pri obravnavi zahtevnih vrstniških dinamik ne zanašamo na prvi vtis in na populistične ukrepe. Mladostniki v odraslih, še zlasti v šolskem okolju, ne iščejo prijateljev – iščejo odrasle, zrele osebe z integriteto, ki znajo empatično, a odločno poskrbeti za strukturo in zahtevati spoštljive odnose. Vse to nalaga učiteljem in drugim odraslim, ki delajo s skupinami otrok in mladostnikov, zelo zahtevno nalogo. Biti pristen, pravičen in raziskujoč vodja razreda pomeni tudi stalno preizpraševanje svoje perspektive: ločevanje domnev in dejstev, ozaveščanje lastnih doživljanj ter preverjanje, ali je to, kar sporočamo oziroma želimo sporočiti, tudi slišano. Morda je lahko strokovnim delavcem pri tem vsaj malo v pomoč Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli (Košir idr., 2024) 2 , ki smo ga s soavtorji pripravili z namenom učitelje in strokovne delavce podpreti pri vstopanju v takšne odnose z učenci in razredi, ki jim bi v večji meri omogočali krepitev vključujoče vrstniške dinamike in preprečevanje medvrstniškega nasilja. Sklepno Mladostništvo je izrazito formativno obdobje; izkušnje iz tega obdobja oblikujejo naša prepričanja o sebi, drugih in svetu, naša ravnanja v odnosih in našo osebnost. Izkušnja biti slišan in podprt, tudi ko se vedeš zelo narobe, lahko ob hkratnem jasnem postavljanju meja in pričakovanj ter smiselnih sankcijah vodi v učenje bolj sprejemljivih in vključujočih načinov vstopanja v odnose. Povsem legitimno je, da smo ob vedenju mladostnikov, ki so tako videti brezčutni, zgroženi in ogorčeni. A moraliziranje ni še nikogar naredilo boljšega človeka in represija ne uči bolj vključujočih načinov sobivanja. Preseganje prvega, samodejnega, ogorčenega odziva je težko, še posebej, če ga spremljajo občutki ogroženosti in strahu. Žal pa umikanje iz odnosov in izključujoča retorika težave poglabljata. Kljub nekaterim svetlim izjemam je javni prostor zasičen s senzacionalističnimi parolami, izključujočimi komentarji (tako bolj ali manj anonimnih komentatorjev na spletu kot tudi javnih oseb z visoko družbeno močjo) ter preštevilnimi primeri zlorabe družbene moči in reševanja konfliktov s prevlado. V takšnem družbenem ozračju mladi moralizirajoča pridiganja o empatiji in sodelovanju, ki pogosto spremljajo zgražanje nad današnjo mladino, upravičeno opazujejo precej zviška. Prav tako so sumničavi do priporočil, naj svoje vrstniške zaplete delijo z odraslimi – vse prepogosto so namreč pridobili izkušnjo, da vpletanje odraslih zadeve le še poslabša. In žal se v nezanemarljivem deležu zatekajo h kontroverznim spletnim vplivnežem, ker ti vsaj dajejo vtis, da zadeve obvladujejo. 2 Povezava do priročnika: press.um.si/index.php/ump/catalog/book/901