SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

153 3.2.1 izr. prof. dr. Katja Košir Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo Razred danes je družba jutri: preprečevanje medvrstniškega nasilja in oblikovanje pozitivne vrstniške kulture kot dve plati iste medalje 1 V prispevku so predstavljena sodobna pojmovanja medvrstniškega nasilja, pojava, ki se v nekaterih značilnostih prekriva s pojavom sovražnega govora – obema je na primer skupno, da gre za namero škodovati –, obenem pa se v nekaterih vidikih od sovražnega govora tudi razlikuje – neravnovesje moči je tako na primer bistvena značilnost medvrstniškega nasilja, za sovražni govor pa ni nujno. Sočutni jezik kot rdeča nit tega zbornika je zrcalni vidik sovražnega govora, v prispevku pa utemeljujem, da sta prav sočuten odnos in sočuten jezik nujni pogoj tudi za razumevanje medvrstniškega nasilja, njegovo preprečevanje in spoprijemanje z njim. Medvrstniško nasilje, opredeljeno kot namerna uporaba telesnega, besednega, odnosnega, spolnega ali spletnega nasilja nad vrstnikom, ki se običajno ponavlja oziroma dogaja dlje časa, je splošni in še zdaleč ne nov pojav. V zadnjih desetletjih sta se povečala senzibilnost za zaznavanje tega pojava in zavedanje, da pojmovanje medvrstniškega nasilja kot relativno normativnega dela odraščanja, kot je veljalo v preteklosti, ni več vzdržno in ima medvrstniško nasilje lahko tragične posledice na individualni in družbeni ravni. Skladno s tem so narasla tudi strokovna in znanstvena prizadevanja za razumevanje kompleksnosti tega pojava z namenom iskati učinkovite načine njegovega preprečevanja. V nadaljevanju bom poskušala jedrnato povzeti ključna raziskovalna spoznanja zadnjih let in jih povezati z aktualnimi primeri in vsebinami iz šolske prakse. Boljše razumevanje dejavnikov in posledic medvrstniškega nasilja Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav z raznolikimi, pogosto vzajemno prepletenimi dejavniki na širokem razponu od bioloških do dejavnikov ožjega in širšega družbenega okolja. Biološke predispozicije, dejavniki družinskega okolja, posebnosti oddelčnega vrstniškega okolja, šolska klima, zlasti kakovost odnosov s pomembnimi odraslimi, medijsko prikazovanje nasilja in (spletni) vplivneži, družbena klima, še zlasti načini reševanja družbenih konfliktov, javna retorika odločevalcev in drugih z družbeno močjo …Na vseh teh ravneh lahko iščemo dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, ki sodoločajo individualna in kolektivna stališča ter vedenje otrok in mladostnikov v vrstniških odnosih. 1 Prispevek je skrajšana in modificirana različica članka, že objavljenega v reviji Dialogi. Košir, K. (2024). Medvrstniško nasilje cveti, ko se odrasli umikamo iz odnosov. Dialogi, 60 (5-6), 83–91.