SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

146 Kaj so znaki problematične uporabe zaslonskih tehnologij na splošno in posebej spletnih družbenih omrežij? Podobni so znakom problematičnega vedenja na katerem koli drugem področju življenja, in sicer (Huang, 2022): — ko posegajo v dnevno rutino in dolžnosti, kot so šolske obveznosti, ali aktivnosti, kot so druženje z vrstniki v živo in obšolske aktivnosti; — ko posameznik čuti močno hrepenenje po nenehnem preverjanju svojega profila in obvestil na spletnih družbenih omrežjih; — ko posameznik laže ali zavaja v zvezi s časom, ki ga preživi na spletu; — ko začne večinoma izbirati interakcije na spletnih družbenih omrežjih namesto interakcij v živo; — ko začne uporaba spletnih družbenih omrežij vplivati na kakovost in dolžino njegovega spanca, torej kakovostno spi manj kot osem ur na noč; — ko posameznik začne opuščati druge aktivnosti, ki jih je imel sicer rad, sploh redno fizično aktivnost; — ko posameznik ne more prenehati ali zmanjšati uporabe spletnih družbenih omrežij kljub izraženi želji, da bi jo zmanjšal. Ob vsej pozornosti, ki jo odrasli namenjamo uporabi spletnih družbenih omrežij in pametnih telefonov, pa je ključnega pomena, da ne zanemarimo dveh morda bistveno pomembnejših dejavnikov, ki vplivata na učinke, ki jih ima uporaba teh naprav na mlade: 1. Način, pogostost in morebitna problematičnost uporabe pametnih telefonov in spletnih družbenih omrežij staršev . Veliko je bilo napisanega o škodljivosti razkazovanja družinskega življenja javnosti s strani staršev (Siibak in Traks, 2019; Verswijvel idr., 2019). V vsakem primeru naj bo čas, ki ga preživljamo z mladostnikom, v čim večji meri brez pametnih telefonov in spletnih družbenih omrežij, saj tako sicer sami kažemo, da so medosebne interakcije v živo premalo zanimive ali pomembne, da bi se jim polno posvečali. Mladostniki se še vedno učijo modelno, torej z zgledom, in četudi je ta zgled večkrat vrstniški, na mladostnikov razvoj in navade še vedno vpliva vedenje pomembnih odraslih oseb. 2. V največji meri pa se je pomembno osredotočati na vprašanje: Kaj vse se dogaja in kaj mladostnik doživlja na vseh drugih področjih svojega življenja? Se zdi pretirano zaskrbljen zaradi šolskih obveznosti? Se počuti nesprejetega med vrstniki? Ne uspe dohajati šolskih zahtev, se bori s pretiranim odlašanjem, ker je učenje zanj prezahtevno ali nima vzpostavljenih ustreznih delovnih navad? Je pogosto žalosten brez očitnega razloga? Se bori z napadi panike ali tesnobe? Kakšno je njegovo fizično zdravje? Pri vsem tem je pomembno upoštevati, da mnogi mladi v tem starostnem obdobju ne bodo odprto govorili o svojih težavah ali na splošno razpravljali o svojem doživljanju s starši. Zato je pomembno, če nas za mladostnika skrbi, vprašati tudi učitelje, če je primerno in možno, pa tudi vrstnike. Kljub temu, da mladostnik zavrača pogovore s starši, pa je pomembno, da zanimanje za njegovo ali njeno doživljanje kljub temu izkazujemo. V tem vidiku so mladostniki še zelo nepredvidljivi; če v nekem obdobju ne želijo govoriti o svojih čustvih, ne pomeni, da v nekem drugem ne bodo, prav tako pa si v vsakem obdobju verjetno želijo videti, da jih bližnji opazijo, poslušajo ter da jim je njihovo blagostanje pomembno. Pretirano osredotočanje na točno število minut, ki ga mladostnik preživi na pametnem telefonu, ali nadzorovanje vsebin, ki jim namenja čas na spletnih družbenih omrežjih, bo verjetneje vneslo nepotrebno napetost v odnos med mladostnikom in staršem ter zgrešilo bistvo mladostnikovih stisk, če se z njimi spoprijema, kot koristilo.