SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

144 odzive, odzive okolice in svet okrog njih na način, kot to ni možno v digitalni obliki. Zato je pomembno, da ta ključni čas v otrokovem razvoju ni moten z digitalnimi napravami. Z razvojnega vidika ni potrebe po pametnih napravah v tem obdobju, poleg tega je pomembno, da svojo uporabo teh naprav v prisotnosti majhnih otrok omejujejo in prilagodijo tudi starši, saj se otroci v tem obdobju intenzivno učijo z zgledom. Za otroka je pomembno, da se nauči, da je starš, ko preživlja čas z njim, večino časa prisoten in odziven, ne zatopljen v dogajanje na zaslonu, s čimer otroku sporoča, da je to dogajanje bolj pomembno in zanimivo kot igra z njim. Natančneje, priporočila ameriške akademije za otroško in mladostniško psihiatrijo so: — do 18. meseca starosti naj se omeji uporaba zaslonov na videoklice z bližnjimi osebami skupaj z odraslo osebo; — od 18. do 24. meseca starosti naj bo uporaba zaslonov omejena na ogled edukativnih vsebin, prek katerih se otrok uči o svetu, pri čemer naj bo prisoten otrokov skrbnik oziroma odrasla oseba; — od 2. do 5. leta starosti naj bo čas za zasloni, ki je namenjen zabavnim (needukativnim) vsebinam, omejen na eno uro na dan med delovnim tednom in do največ tri ure konec tedna; — med družinskimi obroki in druženji/izleti naj ne bodo prižgane in uporabljane zaslonske tehnologije; — starši naj omejujejo uporabo zaslonov kot »varuške« oziroma se skušajo temu izogniti, tj. naj jih ne uporabljajo kot glavni način, kako otroka zamotiti ali pomiriti; — zasloni naj bodo ugasnjeni pol ure pred otrokovim časom za spanje, da se lahko primerno umiri. 6–12 let starosti . V tem obdobju so za otroke posebej pomembni vrstniki, zato pa tudi razvoj socialnih veščin, ključnih za zdrave in zadovoljujoče medosebne vrstniške interakcije. Gre torej za čas pospešenega socialnega učenja, v katerem je zgled staršev še vedno zelo pomemben. Splošna smernica za to starostno obdobje je, naj otroci omejijo rekreativne aktivnosti na zaslonih (tiste, ki niso namenjene edukativnim, informativnim in šolskim namenom oziroma učenju) na dve uri dnevno . Smernica je zelo splošna, saj so specifike odvisne od točne starosti otroka, njegovih osebnostnih lastnosti, splošnega psihofizičnega zdravja, zmožnosti kritičnega mišljenja in uravnavanja čustev. 13–18 let starosti . Glede smernic za to obdobje nekateri raziskovalci (Haidt, 2024) močno vztrajajo, da: 1. naj bi pametne telefone mladi dobili z vstopom v srednjo šolo; 2. mladi naj ne bi uporabljali spletnih družbenih omrežij do 16. leta starosti; 3. naj bi bila uporaba pametnih telefonov v šolah povsem prepovedana (dijaki in učenci bi vse pametne naprave odložili v za to namenjene omarice in jih vzeli šele ob odhodu iz šole). V zvezi s tem ukrepom začetni dokazi kažejo, da popolna prepoved uporabe pametnih telefonov v šolah pomembno prispeva k izboljšanju socialne klime, učinki na učne dosežke pa so za zdaj manj jasni zaradi majhnega števila raziskav in dejstva, da prepovedi v šolah do zdaj pogosto niso bile vzpostavljene (Böttger in Zierer, 2024). Za zaposlene v šolah in starše je posebej pomembno upoštevati, da je uspešnost tovrstnih odločitev in politik močno odvisna od predhodnega procesa razprave in razvijanja pristnega soglasja in strinjanja v skupnosti, v kateri se omejitve in pravila uvajajo (npr. v šoli ali družini). Če se omejitve uvedejo brez ustrezne priprave in razumevanja njihove smiselnosti, je rezultat lahko