SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

143 težavam, naraščajočemu individualizmu in tekmovalnosti, podnebnim spremembam in drugim (glej npr. Boer idr., 2023; Curran in Hill, 2022; Martínez-Alés idr., 2022). Skrbi jih predvsem, da bi s pretiranim osredotočanjem na en sam dejavnik tveganja za duševno zdravje spregledali druge, morda pomembnejše psihosocialne, politične in družbenoekonomske vplive na blagostanje mladih. 2. Poleg tega poudarjajo, da so posplošitve nemogoče, saj so učinki zelo različni glede na to, kaj točno raziskovalci merijo: skupni čas za zasloni (angl. » screen time «); čas, preživet na pametnih telefonih; čas, preživet na spletnih družbenih omrežjih, ali način uporabe in vsebino spletnih družbenih omrežij. Ključno je pojasniti in poenotiti, ali nas zanimajo učinki teh dejavnikov na količino in kakovost spanca mladih; na njihovo fizično aktivnost; učne dosežke; kognitivne sposobnosti (npr. zmožnost pomnjenja in ohranjanja pozornosti); občutek smisla v življenju; občutek socialne izolacije in (ne)sprejetosti; splošno družbeno klimo v šoli (npr. pojavnost spletnega medvrstniškega nasilja) ali kaj drugega. Poleg tega je zelo velika razlika med pojavnostjo posameznih simptomov duševnih stisk na eni strani (depresivnost, tesnoba) in klinično izraženostjo duševnih motenj (generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, velika depresija, motnje hranjenja). Zaradi takšne raznolikosti stisk in načinov uporabe digitalnih tehnologij številni raziskovalci trdijo, da ne moremo in ne smemo delati dramatičnih sklepov o splošnem škodljivem učinku novih tehnologij, medijev in spletnih družbenih omrežij na splošno blagostanje večine mladih. 3. Ne nazadnje opozarjajo, da ne smemo zanemariti vidikov in načinov uporabe pametnih telefonov, ki so za mlade lahko psihološko koristni kot preprost in takojšen dostop do najnovejših informacij (Kim idr., 2014), kot vir učenja in pridobivanja znanja (Wu idr., 2012) ter za vzpostavljanje novih in ohranjanje obstoječih medosebnih odnosov (Liu idr., 2018). Ta kratek pregled nedavne literature in dilem, glede katerih se raziskovalci ne strinjajo, je pomemben, če želimo razumeti, katere smernice za uporabo digitalnih tehnologij so dejansko skladne s trenutnim stanjem znanstvene literature. Ne glede na nekatera razhajanja namreč obstaja vsaj strinjanje, da je uporaba spletnih družbenih omrežij seveda lahko problematična za določene skupine mladih (in odraslih) ter da je pomembno, da so odraslim, ki se ukvarjajo z mladimi, na voljo vsaj nekakšne okvirne smernice v zvezi z uporabo teh tehnologij. Spodbujanje digitalnega zdravja – praktične implikacije Pri oblikovanju smernic za bolj odgovorno in varno rabo digitalnih tehnologij mladih je torej ključno razumeti, da nimajo vse vrste uporabe enakih posledic za duševno zdravje, prav tako nimajo enakih posledic za različne skupine mladih. V tem delu strnjeno povzemam priporočila za starše otrok različnih starostnih skupin (povzeto po Haidt, 2024: pogl. 12). Do 5. leta starosti . Otroci v začetnih letih življenja razvijajo osnovne zaznavne sisteme in spretnosti, potrebne za preživetje in uspešno interakcijo z okoljem. Za zdrav razvoj potrebujejo predvsem ljubeče starše, ki jim zagotavljajo fizično in čustveno varnost, ter veliko časa za prosto igro, prek katere raziskujejo okolje in sebe v interakciji z drugimi. V tem času je torej zanje daleč najpomembnejša igra v živo z drugimi otroki in s starši, ki ne more biti ustrezno nadomeščena s pasivnim in individualnim gledanjem spletnih vsebin ali igranjem digitalnih iger (četudi so narejene za otroke). Prek igre v živo z drugimi osebami otroci namreč raziskujejo in se učijo razumevati svoje