SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

141 3.1.9 asist. Minea Rutar Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo Spodbujanje digitalnega zdravja in sočutne uporabe spletnih družbenih omrežij med mladimi Spletna družbena omrežja in duševno zdravje mladih O raznolikih učinkih uporabe spletnih družbenih omrežij – predvsem nezaželenih, morebiti škodljivih ali celo nevarnih – na duševno zdravje mladih je bilo v zadnjih letih napisanega in rečenega zelo veliko. Pravzaprav težko naletimo na razpravo o duševnem zdravju mladih in njegovem poslabševanju, ne da bi se dotaknili tudi vloge, ki naj bi jo pri tem imela spletna družbena omrežja. Glavni namen tega prispevka je sicer predstaviti nekaj osnovnih smernic, ki odraslim, ki se ukvarjajo z mladimi, lahko pomagajo pri spodbujanju psihološko bolj zdrave in varne uporabe spletnih družbenih omrežij in pametnih naprav na splošno. Pa vendar moramo za začetek razumeti kontekst oziroma znanstveno razpravo, v okviru katere trenutno potekajo pogovori o teh pomembnih praktičnih dilemah. V nasprotju z intuitivnim oziroma laičnim pogledom na vpliv spletnih družbenih omrežij na duševno zdravje mladih, ki je običajno odločno odklonilen, znanstvena skupnost za zdaj ni enotna o tem, kako škodljiv in daljnosežen je ta vpliv ter kako zaskrbljeni bi morali biti tisti, ki se ukvarjamo z mladimi, in mladi sami. Na eni strani obstaja ogromno raziskav, ki nakazujejo, da je uporaba spletnih družbenih omrežij (predvsem taka, ki traja več ur dnevno in nadomešča druge aktivnosti mladega človeka) povezana s številnimi negativnimi izidi za blagostanje mladih. Nedavne raziskave tako na primer kažejo, da: — ima uporaba spletnih družbenih omrežij lahko negativen učinek na nekatere vrste učnih dosežkov (Huang, 2018; Liu idr., 2017); — lahko pomembno moti dnevno rutino (Gao idr., 2014) in učno okolje (Campbell, 2006); — lahko prek njih dostopajo do za otroke neprimernih spletnih vsebin (Alshamrani, 2020; Bray, 2017; Chou in Levine, 2024; Wold idr., 2009); — imajo tisti mladi, ki uporabljajo spletna družbena omrežja več kot tri ure dnevno, dvojno tveganje izkušanja simptomov depresivnosti in anksioznosti (Riehm idr., 2019; za pregled raziskav glej npr. Ivie idr., 2020; Keles idr., 2020), pri čemer je povprečna raba med mladimi skoraj pet ur dnevno (Rothwell, 2023); — skoraj polovica mladostnic poroča, da se zaradi spletnih družbenih omrežij počutijo slabše glede svojega telesnega videza (Bickham idr., 2022); — lahko že sama prisotnost pametnega telefona vodi do pomembnega upada kognitivnih zmogljivosti, predvsem zmožnosti za ohranjanje osredotočene pozornost (za izsledke