SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

139 vidike ter ustvarja temelje, na katerih se gojijo moralne in intelektualne vrline. Iris Murdoch je poudarila, da je moralna izkušnja najbolje opredeljena kot zaznavna in da lahko moralne razlike razumemo kot razlike v videnju: “... moralne razlike so ob enakih dejstvih manj podobne razlikam v izbiri in bolj razlikam v videnju. Z drugimi besedami, moralni pojem se zdi manj kot gibljiv in raztegljiv obroč, ki je postavljen, da bi pokril določeno področje dejstev, in bolj kot popolna razlika geštalta. Ne razlikujemo se le zato, ker iz istega sveta izbiramo različne predmete, temveč zato, ker vidimo različne svetove (Murdoch, 1956, str. 40)”. To še toliko bolj velja za digitalne svetove. Izkustveno in celostno učenje spodbujata različne strategije za posredovanje moralnega vrednotenja in celovitejše moralne vizije (npr. novi pojmi, metafore, zgodbe, domišljija itd.) in v skladu s tem je “naloga moralnih filozofov razširiti moralni jezik, tako kot lahko pesniki razširijo meje jezika, in mu omogočiti, da osvetli področja resničnosti, ki so bila prej temna” (Murdoch, 1956, str. 49). Izkustveno učenje pomeni tudi odsotnost pretiranega vnaprejšnjega presojanja in zanašanja na obstoječa prepričanja, spodbujanje širšega pogleda, ustvarjanje čustvenih drž (mladi morajo biti potopljeni v izkušnjo in ne zgolj delati, kar jim je bilo rečeno) ter odprtost prostora za ponovno proučevanje obstoječega znanja in vrednot (Schwartz, 2023). Izkustveno učenje je še posebej pomembno za spletna okolja oziroma digitalni svet. Prvi razlog je, da je ta običajno izkustveno osiromašen in ne ponuja možnosti za celovito enotnost širokega razpona in vrst izkušenj, posebej glede vidikov telesa in telesnosti. Tudi v primeru virtualne resničnosti in uporabe najsodobnejše tehnologije takšne izkušnje ne morejo dosegati ravni izkušenj, pridobljenih v dejanskem svetu. Drugi razlog je pomanjkanje pristnih družbenih in družabnih vezi ali omejeno vzpostavljanje takšnih vezi. Posledično je tudi manj prijateljstva, sočutja in spodbud, ki izhajajo iz medsebojne podpore pri doseganju skupnih ciljev. Pri izobraževanju za digitalni svet in o njem se zlahka osredotočimo na tehnološke vidike, medtem ko socialni vidiki ostanejo preveč v ozadju. Ena od prednosti izkustvenega učenja je, da učencem omogoča širši pogled na svet in spoštovanje skupnosti. Tretji razlog je povezan s celostno dejavnostjo. Izkustveno učenje učence spodbuja, da sami stopijo v učno izkušnjo, in tako gradi njihovo lastno zmožnost delovanja. V spletnem okolju zlahka spregledamo pomembnost in pomen lastnega delovanja, skupaj z odgovornostjo, ki jo to prinaša. Poleg tega izkustveno učenje spodbuja vpogled učencev v svoje sposobnosti, interese, strasti in vrednote. Četrtič, za digitalno okolje je značilno veliko motečih dejavnikov, posameznik se zlahka izgubi ali pa preprosto ne izkoristi prednosti učenja v digitalnem svetu. Izkustveno učenje spodbuja motivacijo, izkušnje same pa običajno usmerjajo pozornost na določeno težavo, zadevo ali vprašanje. Petič, tudi čustva in čustvene naravnanosti imajo pomemben telesni gradnik, na način, da jih pogosto lahko zaznamo ali prepoznamo v telesu, ki je v ospredju pri celostnem učenju (Centa Strahovnik, 2022). Ne nazadnje, zlahka je pretirano poudarjati tehnične ali tehnološke razsežnosti digitalne pismenosti, saj jih je na neki način preprosto učiti in se jih naučiti. Toda digitalni svet presega tehnične vidike in vključuje skupne prostore, komunikacijo ter zlasti resnične etične pomisleke in vprašanja, ki jih je treba obravnavati (Strahovnik idr., 2023; Strahovnik in Centa Strahovnik, 2023). Učenje in vzgoja se morata povezovati s trenutnimi izkušnjami, ki vključujejo tudi moralno intuicijo in sodbe ali, širše, etična stališča, ki oblikujejo naše življenje. Tako lahko “odigramo”, povežemo in tudi razumemo svojo trenutno izkušnjo ali položaj ter življenje kot celoto (Allison in Seaman, 2017; Centa, 2018b). Sklep Zgoraj smo predstavili le nekaj izhodiščnih premislekov o oblikovanju in vzpostavljanju sočutja v digitalnem svetu. Sočutni govor in sočutni jezik mladih sta pri tem ključna, treba pa se je zavedati, da sočutni jezik lahko temelji le na dejansko vzpostavljenem sočutju ter odsotnosti sovraštva, ne pa