SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

138 mnenji. Do tega pride, kadar se ljudje obkrožajo s podobno mislečimi posamezniki ali se ukvarjajo predvsem z viri, ki krepijo njihova že obstoječa prepričanja, kar vodi v omejeno in izkrivljeno razumevanje sveta. Vse to se lahko še okrepi z aktivnim filtriranjem drugačnih mnenj in lahko vodi tudi v krepitev predsodkov, pomanjkanje izpostavljenosti različnim stališčem ter zmanjšano sposobnost kritičnega vrednotenja in upoštevanja alternativnih stališč. Vse to povratno vpliva na spoznavno identiteto, zato je potrebno čim zgodnejše in čim bolj celostno gojenje spoznavnih vrlin v procesu vzgoje. Čustva kot vrednostne sodbe Vse navedeno lahko nadgradimo tudi z vidikom čustev. Čustva lahko smiselno razumemo kot ključne gradnike človekovega življenja. Bistveno določajo zelo raznolike vidike posamezne osebe, dotikajo se telesnih občutij, miselnih procesov in drugih duševnih procesov. Zgoraj smo videli, da sotvorijo tudi same vrline oziroma da imajo te čustveni gradnik. V zvezi s tem je pomembno, da so ta čustva ustrezna. Iz tega nista izvzeta niti sovraštvo niti sočutje. Zato je pomembno, da čustev ne razumemo zgolj kot nekakšne odzive posameznika na svet, ampak kot nekaj, kar v izhodišču temelji na posameznikovih vrednostih sodbah ter kar lahko s tega vidika tudi preoblikujemo, npr. kadar predmet sovraštva postane tak predmet na podlagi prepričanj, ki niso resnična. Najbolj neposredno nam tovrstno razumevanje čustev omogoča kognitivna teorija čustev. Čustva so namreč v okviru kognitivne teorije čustev razumljena kot vrsta vednosti in na podlagi tega razumevanja čustev tudi (iz)oblikujemo svoje moralno življenje. Martha Nussbaum (2001) zagovarja, da so čustva eno od jeder posameznikovega dojemanja sveta okoli njega – posebno glede razsežnosti vrednotenja tega sveta; čustva so odsev narave njegovih potreb in vzpostavljanja odzivov na položaje, v katere je postavljen. Poudarek je na vrednostni presoji sveta okoli nas, ta presoja pa se pogosto oblikuje na podlagi čustvene izkušnje in tako utemeljuje vrednotenje odnosov in sveta. Čustva tako opredeljuje kot vrednostne sodbe, ki si jih posameznik ustvari o vrednosti neke stvari ali osebe, oblikujejo pa se v njegovem odnosu do teh stvari ali oseb (posebno pomembni so primarni odnosi). Glede na ta pogled čustva niso najprej goli telesni odzivi. Čustva niso samo nekakšen odziv oziroma zaznava telesnih sprememb in dogajanj, ki se zgodijo v nekem določenem položaju ali okoliščinah (npr. nevarnosti). Na podlagi do zdaj povedanega lahko torej trdimo, da je pomembno razumevanje odnosa med čustvi, čustvovanjem, vrednotenjem in vzpostavljanjem dobrega življenja. V tem okviru je pomembno to, da se posameznik ozavešča o procesih čustvovanja kot vrednotenja in jih pretresa ter vpenja v moralnost. Začetek tega procesa pomeni refleksijo lastnih čustev, ki se človeku razkrivajo ob njegovih pomembnih ciljih in v pomembnih odnosih. Nussbaum poudarja tudi pomembno vlogo domišljije, ki pomaga pri vživljanju v položaje in v drugega ter pri vzpostavljanju sočutja (Centa 2018a, 2018b; Nussbaum, 2001). Ker je čustveni gradnik tudi bistven za vrline, je pomembno, da čustvo oblikujemo na ustreznih vrednostnih sodbah. Digitalni svet pa nam pa drugi strani velikokrat onemogoča bolj celosten vpogled v predmet lastnih čustev in v znatni meri krni zmožnost ustrezne vrednostne presoje. Še posebej lahko opozorimo na hitro tvorjenje čustvenih naravnanosti, npr. strahu ali sovraštva, v takšnem digitalnem svetu, ki pogosto terja ali izzove hiter čustveni odziv. Pomen celostnega in izkustvenega učenja Zaradi zgoraj navedene težave je pomembno, da pri vzgoji in oblikovanju vrlin pri mladih upoštevamo izhodišča izkustvenega in celostnega učenja, ki bodo vključevala tudi čustva. Čustva so ključnega pomena za vzgojo, saj so neizogibni del procesa učenja in osebne rasti (Centa Strahovnik, 2023a). Metoda izkustvenega učenja tako združuje kognitivne in konativne