SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

135 2. Moralna identiteta Ta vidik identitete zajema človekov moralni značaj, vrednote, načela in stališča, povezana z ideali, ter se oblikuje v smiselno, obstojno in razmeroma stabilno predstavo o posameznikovem moralnem jazu – vse to pa se odraža v dejanjih in projektih, ki jim v življenju sledi. Moralna identiteta, razumljena na tak način, očitno vpliva na človekove moralne presoje, dejanja in odločitve: bodisi z oblikovanjem prostora alternativ, ki jih posameznik vidi kot ustrezne, dopustne ali vredne, da si zanje prizadeva, bodisi z dajanjem prednosti izbrani alternativi pred drugo (Strahovnik, 2011) 3. Spoznavna identiteta Ta plat posameznika se med drugim nanaša na odnos do vednosti in tudi do samega procesa spoznavanja. Kot takšna vključuje načine oziroma vzorce, kako posamezniki vednost dojemajo, pridobivajo, potrjujejo in uporabljajo – pa tudi njihova prepričanja in stališča glede znanja in njegovih virov. Vidike spoznavne identitete oblikujejo različni dejavniki, vključno s kulturnim in izobraževalnim kontekstom. Pomembno je, da jo razumemo na način, ki vključuje posameznikova prepričanja o zanesljivosti različnih virov znanja, kot so osebne izkušnje, intuicija, avtoriteta, znanstvena metoda ali kulturna tradicija. Kot takšna lahko širše vpliva na to, kako posameznik rešuje težave, odloča ter sodeluje z drugimi, ki imajo svoja prepričanja in ideje, na načine vstopanja in sodelovanja v razpravo, ki vključuje nasprotujoča si stališča, in na odprtost za nove poglede (Centa Strahovnik, 2023b). 4. Virtualna identiteta Digitalni svet je edinstvena platforma, kjer se tradicionalno razumevanje identitete postavlja pod vprašaj in širi. Med drugim omogoča ustvarjanje virtualnih identitet oziroma samopredstavitev, kjer so te takšne, da sledijo željam, fantazijam ali želeni javni predstavi. Omogoča tudi zakritje dela identitete ali razplasteno mrežo vzporednih identitet, ki so včasih lahko za posameznika celo bolj pristne kakor tiste v dejanskem svetu. Takšna spletna identiteta lahko postane tudi podaljšek siceršnje identitete in prostor raziskovanja (Valkenburg idr., 2005). Vse to pa seveda prinaša tudi nevarnosti. Razlika med dejansko in vzporedno, spletno identiteto lahko postane preveč nejasna in vodi v eksistencialne dileme. Pritisk za vzdrževanje npr. popolnih spletnih identitet je psihično naporen. Ob tem smo že zgoraj navedli nevarnost, da se virtualna identiteta uporabi, se z njo manipulira ali se zlorabi (Strahovnik idr., 2023). Vsi ti izzivi se nanašajo tako na identiteto na splošno kot posebej tudi na vidika moralne in spoznavne identitete. Digitalni svet in umetna inteligenca Čeprav je sam pojem in razvoj umetne inteligence že od samih začetkov tesno prepleten s svetovnim spletom, je trenutno v samem središču zanimanja predvsem skokoviti razvoj velikih jezikovnih modelov in pogovornih sistemov umetne inteligence. Veliki jezikovni modeli (angl. »large language models, LLMs« ) so napredni sistemi umetne inteligence, katerih glavna funkcija je razumevanje in generiranje besedil v naravnem jeziku. Ti modeli lahko tvorijo besedilo na podlagi velikega nabora predhodno obstoječih besedil, ki so jih uporabljali za učenje. Njihova uporaba je široka, od odgovarjanja na vprašanja, pisanja zgodb in pesmi do prevajanja in drugih nalog. Običajno temeljijo na metodah globokega učenja in nevronskih mrežah, s katerimi se naučijo vzorcev in odnosov v podatkih, kar jim omogoča generiranje smiselnih in kontekstualno ustreznih odgovorov na dane zahteve. Pojem »veliki« se nanaša predvsem na velikost učnega nabora, ki lahko obsega več milijard medsebojno povezanih besed, pridobljenih iz različnih virov, kot so besedila, knjige, spletne strani ipd. Pomembno je poudariti, da ti modeli ne morejo samostojno preverjati dejstev ali