SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

134 preobremenitev, ki se nanaša na obilico informacij, ki so na voljo na spletu; zato se zlahka zgodi, da smo preobremenjeni ter težko izločimo ustrezne in točne informacije iz vsega hrupa. Digitalni svet vključuje tudi več pomembnih pomislekov glede zasebnosti, saj je osebne podatke mogoče zlahka zbirati, deliti in pogosto tudi izkoriščati brez privolitve. Poleg tega obstajajo tveganja vdorov v podatke, kraje identitete in druge kibernetske grožnje. Svetovni splet je tudi dom različnih prevar, poskusov ribarjenja (angl. » phishing« ) in goljufij. Ker digitalni svet ponuja neskončno morebitnih motečih dejavnikov, kot so družbeni mediji, igre in spletna zabava, lahko to preraste v zasvojenost in težave z učinkovitim upravljanjem časa. Zaradi anonimnosti v spletnem okolju se lahko poveča število primerov spletnega ustrahovanja in spletnega nadlegovanja, kar povzroča čustvene stiske. Spletni algoritmi, ki temeljijo na umetni inteligenci, pogosto personalizirajo vsebino na podlagi uporabnikovih preferenc, kar vodi v nastajanje spoznavnih mehurčkov, odmevnih komor in posledične polarizacije. Vse to lahko omejuje izpostavljenost različnim pogledom, krepi predsodke in ovira kritično razmišljanje. Za premagovanje vseh teh pasti je bistvenega pomena, da se urimo v digitalni pismenosti, pazimo na spletno vedenje, varujemo osebne podatke, vzdržujemo zdravo ravnovesje med spletnimi in izvenspletnimi dejavnostmi ter smo obveščeni o digitalnih tveganjih in najboljših praksah za spletno varnost. Spodbujanje digitalne pismenosti, kritičnega razmišljanja in empatije lahko mladim omogoči varno in odgovorno krmarjenje po spletnem svetu (Strahovnik idr., 2023). V nadaljevanju prispevka najprej obravnavamo vprašanje odnosa med identiteto in digitalnim svetom, nato predstavimo nekaj ključnih novosti, ki jih je v digitalno kulturo vnesel pospešeni razvoj sistemov umetne inteligence. V naslednjem razdelku se obrnemo k vrlinam in njihovemu gojenju oziroma razvoju kot nečemu, kar je med ključnimi viri moči posameznika za življenje v digitalni kulturi, vključno s preseganjem sovraštva ter vzdrževanjem sočutne drže. Za tem se prek navezave s sovraštvom in sočutjem obrnemo k vidiku čustev in čustvovanja, ki je bistvena podlaga vrlin. Sklenemo z opozorilom na pomen izkustvenega in celostnega učenja mladih za digitalni svet ter z razmislekom o vprašanju, kaj sploh omogoča sočutni jezik. Identiteta in digitalni svet Identiteta posameznika je po eni strani tesno povezana z njegovim zavedanjem, zavestjo o sebi oziroma z izkustvenim dojemanjem lastnega bitja, po drugi strani pa jo sotvorijo oziroma sodoločajo oznake, vloge in lastnosti, ki si jih sam pripisuje in ki mu jih pripisuje družba. Identitet je lahko več, v času se spreminjajo, lahko pa se tudi prepletajo. Identiteto tako običajno razumemo kot zbir razlikovalnih značilnosti in lastnosti, ki posameznika ali skupino posameznikov opredeljujejo. Ta nabor vključuje različne vidike – vključno z osebnimi, družbenimi in kulturnimi gradniki, ki oblikujejo posameznikov občutek o sebi in njegovem mestu v svetu. V nadaljevanju predstavljamo vidike identitete, ki so v zvezi z digitalno kulturo še posebej pomembni. 1. Osebna identiteta Ta vidik identitete zajema zlasti edinstvene lastnosti, izkušnje, prepričanja, vrednote in spomine, po katerih se oseba razlikuje od drugih – in po katerih se prepozna sama oziroma jo prepoznavajo drugi. Gre za vidike psihološke identitete, ki se nanašajo zlasti na posameznikovo subjektivno občutenje samega sebe – na njegovo samopodobo, samospoštovanje in pojmovanje sebe (Cote in Levine, 2002). To med drugim vključuje, kako se posamezniki dojemajo v odnosu do drugih, njihove notranje misli, čustva, prizadevanja in pripovedi, ki jih oblikujejo o svojem življenju.