SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

133 3.1.8 doc. dr. Mateja Centa Strahovnik Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, Center za etiko umetne inteligence Sovraštvo in sočutje v digitalnem svetu: identiteta, umetna inteligenca in vrline Uvod Mladi vse več časa preživljajo v digitalnem svetu, predvsem zaradi druženja. Po podatkih Eurostata je v letu 2023 v Evropi kar 97 % mladih (med 16. in 29. letom starosti) svetovni splet uporabljalo vsak dan. Tudi v Sloveniji kar 92,61 % mladih dnevno uporablja svetovni splet zaradi druženja oziroma družabnosti, vključno z družbenimi omrežji. 68,31 % jih splet dnevno uporablja tudi za plačevanje in druge bančne storitve, 66,81 % jih na spletu prebira novice oziroma spremlja dogajanje, medtem ko jih 34,81 % uporablja splet za udejstvovanje v političnem in civilnodružbenem življenju, vključno z volitvami, ter 31 % za namene učenja po spletu (Eurostat, 2024). Že zgolj bežna refleksija o tem obsegu rabe svetovnega spleta nas navede na to, da začnemo razmišljati o večplastnih posledicah, ki jih ima. Med najpomembnejšimi pozitivnimi učinki je vsekakor vidik povezanosti (če gre za pristne odnose, in to vsekakor ni samoumevno), kajti to okolje omogoča ohranjanje stikov s prijatelji in družino ter s tem lahko krepi podporne mreže. Hkrati je treba navesti tudi številne možnosti za učenje oziroma izobraževanje, torej širši in lažji dostop do učnih virov in priložnosti. Ob vsem tem se lahko krepijo tudi njihove digitalne spretnosti. Ne gre pa spregledati številnih nevarnosti, vključno s tem, da tovrstna raba in preživljanje časa lahko privedeta do zasvojenosti z internetom, kar mlade odvrne od drugih pomembnih dejavnosti, kot so neposredni osebni stiki, telesna dejavnost, povezanost z naravo, izpostavljenost ipd. Odvisnost se lahko poveže z drugimi težavami v duševnem zdravju, svetovni splet pa hkrati vključuje tudi nevarnost spletnega ustrahovanja ter drugih oblik nasilja, ki ima lahko hude čustvene in psihične posledice (Marciano idr., 2022). Ne gre samo za rabo svetovnega spleta, ampak za širši pojav oziroma okolje, ki ga lahko poimenujemo z izrazom digitalna kultura. Digitalno kulturo lahko opredelimo kot skupek individualnih in kolektivnih prepričanj, praks in vrednot, ki so nastale zaradi vsesplošne uporabe in integracije digitalnih tehnologij v večino vidikov našega življenja. V ožjem smislu zajema način, kako ljudje sodelujejo, komunicirajo, ustvarjajo in uporabljajo informacije v digitalnem svetu, v širšem smislu pa zadeva tudi druge pomembne vidike človeškega življenja, kot so odnosi, izkušnje, učenje, ideali, kultura, duhovnost, ustvarjalnost. Digitalno kulturo oblikujejo predvsem svetovni splet, družbeni mediji, digitalne naprave in spletne skupnosti. Čeprav digitalni svet in digitalna kultura prinašata številne prednosti, sta prežeta s posebnimi pastmi ali izzivi. Navedemo lahko le nekaj najpogostejših. Prva je tako imenovana informacijska