SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

131 Slika 4: Če si na prejšnje vprašanje odgovoril/a pritrdilno, proti kateri družbeni skupini je bil sovražni govor usmerjen? 48 % 42 % 39 % 31 % 10 % 7 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % n = 137 proti homoseksualnim ali trans osebam proti ženskam in/ali moškim vse od naštetega proti tujcem, priseljencem nič od naštetega proti invalidom 0 % 4.1 Interpretacija rezultatov Rezultati raziskave kažejo, da je sovražni govor med mladimi na družbenih omrežjih še vedno precej razširjen. Večina mladih sicer ni bila žrtev sovražnega govora, vendar je delež tistih, ki so to doživeli, še vedno skrb vzbujajoče velik. Anketiranci, ki so že bili tarče sovražnega govora, so najpogosteje poročali o uporabi psovk, žaljivk in izključevanju. Prav tako so zaznali resne oblike sovražnega govora, npr. spodbujanje sovraštva in besedne grožnje. Zanimivo je, da so nekateri anketiranci šele ob razmisleku ob specifičnih primerih prepoznali, da so že bili žrtve sovražnega govora. Kar 96 % mladih je na spletu že opazilo sovražni govor, pri čemer so kot najpogostejše tarče navedli homoseksualne ali transspolne osebe, sledijo ženske, moški in priseljenci. Najmanjši delež sovražnega govora je bil usmerjen proti invalidom. Več kot tretjina anketirancev je opazila sovražni govor proti vsem navedenim skupinam, kar kaže na široko razširjenost tega pojava. Skupno gledano, rezultati poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti in preventivnih ukrepih za zmanjšanje sovražnega govora med mladimi, s čimer bi prispevali k bolj spoštljivemu in vključujočemu spletnemu okolju. Sklep V današnjem digitalnem svetu, v katerem so družbena omrežja postala nepogrešljivi del vsakdana mladih, se vse pogosteje srečujemo s pojavom sovražnega govora. Ta pojav ne ogroža le posameznikov, temveč tudi celotno družbo, saj spodkopava temeljne vrednote medsebojnega spoštovanja in sožitja. Odrasli, vključno s starši, učitelji in institucijami, imajo ključno vlogo pri oblikovanju okolja, kjer se mladi lahko učijo in prakticirajo sočutni jezik. Z izobraževanjem, ozaveščanjem in doslednim odzivanjem na sovražni govor lahko postavijo meje, ki mlade vodijo k odgovornemu in spoštljivemu vedenju na spletu. Mladi sami imajo prav tako pomembno vlogo pri oblikovanju bolj sočutne komunikacije. S spodbujanjem pozitivne uporabe jezika in zavedanjem vpliva svojih besed lahko prispevajo k ustvarjanju spletnih skupnosti, kjer prevladujeta podpora in razumevanje. Eden izmed učinkovitih načinov je spodbujanje uporabe pozitivnega jezika, ko mladi namesto kritike uporabljajo izraze, ki poudarjajo spoštovanje in empatijo. Na primer, namesto da bi rekli „Ne razumeš ničesar“, lahko rečejo „Razumem, da imaš drugačno mnenje, vendar bi rad delil svoje