SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

130 Slika 2: S katerimi vrstami izrazov so te vrstniki na spletu užalili? 41 % 38 % 37 % 24 % 23 % 16 % 12 % 10 % 8 % 8 % 7 % 3 % 0 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % n = 110 Nič od naštetega psovke in žaljivke (npr. “idiot”, “kreten”) izključevanje, posmehovanje, opravljanje, obrekovanje besedne grožnje seksistični komentarji (besede, ki žalijo spol, npr. “neumne punce”) sexting (besedni) spodbujanje sovraštva zoper določene skupine ali njihove pripadnike (Rome, istospolno usmerjene idr.) besedno spodbujanje k “izzivom” (somomorilnemu vedenju, samopoškodovanju, nasilju, kaznivim dejanjem idr.) homofobni ali transfobni komentarji (besede, ki žalijo tvojo spolno usmerjenost, npr. “peder”) verske žalitve (besede, ki žalijo tvoje versko prepričanje) rasistične in ksenofobne opazke (besede, ki žalijo barvo tvoje kože oz. poreklo) Drugo V nadaljevanju so nas zanimala tudi opažanja anketirancev, ali so na spletu že opazili sovražni govor (slika 3) in proti kateri družbeni skupini je bil usmerjen (slika 4). Večina (kar 136 oz. 96 %) jih je v spletnih družbenih omrežjih že zaznala sovražni govor, 6 (4 %) pa se jih je opredelilo, da tega niso opazili. Kot skupino, ki je najpogosteje tarča sovražnega govora, so večinoma navedli homoseksualne ali transspolne osebe, kar izkazujejo tudi komentarji dnevnih novic iz prejšnjega poglavja, s čedalje večjim ozaveščanjem na to temo pa premo sorazmerno naraščajo tudi komentarji uporabnikov družbenih omrežij, od katerih jih veliko vsebuje tudi negativno vrednotenje te skupine. Sledi sovražni govor proti ženskam oziroma moškim in z nekoliko nižjim deležem proti tujcem oziroma priseljencem, najmanjši delež pa dosega sovražni govor, usmerjen proti invalidom. Kar 55 (39 %) uporabnikov je navedlo, da so opazili sovražni govor, usmerjen proti vsem navedenim skupinam, 10 (7 %) pa jih je odgovorilo, da sovražnega govora niso opazili. Slika 3: Si že opazil/a sovražni govor na spletu? n = 142 ne (6 %) da (94 %) �� �