SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

129 Spodnji grafikoni prikazujejo razširjenost sovražnega govora med mladimi v okviru družbenih omrežij. Na vprašanje, ali so že bili žrtev sovražnega govora na spletu (slika 1), jih je večji delež odgovoril z “ne”, kar lahko razumemo kot pozitivno, kljub temu pa je delež odgovorov “da” še vedno razmeroma velik. Slika 1: Ali si že bil/a kdaj tarča sovražnega govora v družbenih omrežjih (te je kdo žalil, zmerjal, obrekoval ...)? n = 142 da (39 %) ne (61 %) ��� Anketiranci, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, so bili nato usmerjeni na jezikovna sredstva, s katerimi so jih vrstniki na spletu užalili (slika 2). Na to vprašanje je odgovarjalo 110 mladostnikov, kar je 77 % vseh anketirancev, na podlagi česar sklepamo, da so nekateri bodisi prejšnje vprašanje preskočili bodisi so pri tem vprašanju s pomočjo navedenih primerov ugotovili, da so pravzaprav že bili kdaj žrtev sovražnega govora. Največji delež odgovorov vidimo pri psovkah in žaljivkah, sledi izključevanje, posmehovanje, obrekovanje, nato besedne grožnje in seksistični komentarji v skorajda enakem deležu. V nekaj primerih so zaznali tudi seksting, skrb vzbujajoče pa je tudi spodbujanje sovraštva proti posameznim skupinam in besedno spodbujanje z izzivom (npr. samomorilno vedenje), četudi ta dva primera dosegata nižji odstotek odgovorov. Manjši delež dosegajo homofobni komentarji, kar lahko pripišemo tudi visoki stopnji ozaveščanja o tej problematiki v zadnjem času in razbijanju predsodkov, verske žalitve, kar lahko pripišemo manjšemu vplivu vere na mlade danes, ter rasistične oziroma ksenofobične opazke, kar je morda posledica visoke stopnje sobivanja v heterogeni skupnosti (globalizacija, pretekla in sedanja priseljevanja itd.). Za odgovor „drugo“ so se odločili 3 (3 %) mladi, navedli so izsiljevanje s fotografijami, zmerjanje zaradi zunanjega videza, en odgovor pa je ostal prazen.