SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

127 konotacijo ali gre za sporočevalčev subjektivni odnos do stvarnosti. Intenziteta jezika je namreč naklonska modifikacija stopnjevanja pomena neke izjave skladno sporočevalčevim subjektivnim videnjem zunajjezikovne stvarnosti in sporazumevalne situacije, pri tem pa sporočevalec pomen jezikovne enote okrepi (tj. uporablja krepilce) ali ošibi (tj. uporablja šibilce) (Mikolič, 2020 str. 43). Jezikovni elementi sovražnega govora združujejo tako emocionalne kot tudi kognitivne pomenske razsežnosti, ki jih Mikolič (2020, str. 52) opredeljuje kot emocionalne pomene izrazov intenzitete (razpoloženje, presoja, vrednotenje), kognitivne pomene (trdilna izjava, nikalna izjava, sklicevanje na vir oz. dokaz), pogosta pa je tudi ironija, pri kateri prihaja do prepleta čustvenega in spoznavnega pomena. Za namen ponazoritve primerov sovražnega govora na spletu smo najprej preverili kontekst, v katerem se pojavljajo besede, povezane z ranljivimi skupinami. To smo izvedli s pregledom besedilne zbirke oziroma korpusa Janes News, ki vključuje komentarje dnevnih novic, ki so pogosto deljene po družbenih omrežjih (Erjavec idr., 2017). Korpus je sicer nastajal v času od leta 2014 do 2017, zato ne izkazuje najaktualnejšega stanja, je pa kljub temu uporaben za ponazoritev primerov sovražnega govora in primerjavo z današnjim časom, saj elemente sovražnega govora opažamo čedalje bolj. Ugotavljali smo, kako se ti izrazi na ravni diskurza uporabljajo za napadanje ali diskreditacijo posameznikov ali skupin na podlagi njihove identitete, kar vključuje etnično pripadnost, spolno usmerjenost, socialni status in druge značilnosti. Razkrivanje in razumevanje teh diskurzivnih mehanizmov je ključno za učinkovito prepoznavanje in preprečevanje sovražnega govora na spletu, saj omogoča boljše razumevanje tega, kako se sovraštvo in predsodki širijo po digitalnih platformah ter kako lahko ti diskurzi vplivajo na ranljive skupine. Tako lahko bolje ocenimo, kateri izrazi in diskurzivni vzorci pomenijo večjo nevarnost za širjenje sovraštva in izključevanja ter kje so potrebni ukrepi za zaščito ranljivih skupin v spletnem okolju. 3.1 Jezikovni elementi sovražnega govora na diskurzivni ravni (primeri iz korpusa komentarjev dnevnih novic Janes News) Model za analizo intenzitete jezika oziroma sloga sporočevalca z vidika modifikacije pomena, ki ga predlaga Mikolič (2020, str. 56, 66–67), se izvaja na vseh jezikovnih ravneh: 1) pomenoslovni ravni (besedni krepilci, npr. členki, medmeti), 2) glasoslovni in pravopisni ravni in ravni neverbalnega sporazumevanja (kopičenje ločil, raba malih/velikih črk, emotikoni, memi idr.), 3) oblikoslovni ravni (npr. velelnik, pogojnik, stopnjevanje pridevnikov in prislovov idr.), 4) skladenjski/besedilni ravni oziroma na ravni retoričnih figur (vzkliki, retorična vprašanja, stalne besedne zveze idr.), 5) diskurzivni ravni (socialne zvrsti, ustvarjanje sovražnika, sklicevanje na vir izjave idr.). V nadaljevanju so predstavljeni primeri komentarjev dnevnih novic, deljenih v družbenih omrežjih, iz korpusa oziroma besedilne zbirke Janes News. Primeri kažejo, kako se sovražni govor kaže skozi intenziteto jezika na diskurzivni ravni, in sicer gre za negativno vrednotenje različnih družbenih skupin in lastnosti posameznikov. Vsebujejo tudi nekatere elemente drugih ravni, ki niso predmet te razprave, so pa lahko podlaga za nadaljnje jezikoslovne raziskave sovražnega v diskurzu družbenih omrežij.