SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

126 Poleg neposrednih žaljivk so pogosti tudi memi, karikature, t. i. emodžiji in druge nebesedne oziroma vizualne ali kombinirane oblike komunikacije, ki prav tako nosijo sovražno vsebino. Te oblike sporočanja so pogosto namenjene širšemu občinstvu, kar dodatno prispeva k širjenju sovraštva in normalizaciji tovrstnega govora. Prikrito ali odkrito širjenje napačnih informacij in teorij zarote proti nekaterim skupinam je prav tako oblika sovražnega govora, saj spodbuja nezaupanje in sovražnost na podlagi lažnih trditev. Vse te jezikovne in komunikacijske tehnike skupaj ustvarjajo okolje na spletu, kjer je sovražni govor prisoten v različnih oblikah, kar še dodatno otežuje njegovo prepoznavanje in preprečevanje. Odgovornost za preprečevanje sovražnega govora na spletu je razpršena med različne deležnike. Poleg posameznikov in vrstniških skupin so tukaj ključni tudi izobraževalni sistemi, starši, skrbniki ter predvsem spletne platforme in zakonodajni organi. Le-ti morajo zagotoviti učinkovito zakonsko ureditev in ukrepe, ki bodo zmanjšali pojavnost sovražnega govora in zaščitili ranljive skupine. 2 Mediji in oblikovanje stališč Teoretiki medijev, kot sta Marshall McLuhan (2008) in Noam Chomsky (2002), trdijo, da mediji pomagajo oblikovati način razmišljanja in stališča. Mediji so odgovorni za predstavljanje neresničnih dejstev in dajanje dezinformacij, pri čemer ima veliko vlogo prevladujoča ideologija, saj ideološke konotacije zakrivajo resnico in pripomorejo k oblikovanju želene prevladujoče percepcije stvarnosti. Tako so posamezniki in skupine, ki ne sledijo prevladujočemu načinu razmišljanja ali so na kakršen koli način marginalizirani, pogosto tarče besednega nasilja in posmehovanja, kar ima posledice še posebej v čustvenem razvoju mladih. Tom O‘Sullivan idr. (2003) navajajo negativni vpliv medijev, ki je posledica osebne pasivnosti oziroma čustvene in intelektualne nezmožnosti za sobivanje z mediji, kar lahko razumemo kot pretirano medijsko vodljivost posameznikov in nekritično sprejemanje informacij, pridobljenih iz medijev. Novi mediji, med katere uvrščamo tudi družbena omrežja, tako nižajo stopnjo kritičnosti posameznikov do objav, ki so lahko tudi sporne in širijo sovražni govor in izključevanje posameznih družbenih skupin. 2.1 Moč in nasilje jezika v omrežni družbi Z razmahom družbenih omrežij se je povečala razsežnost svobode komuniciranja, hkrati pa se je zmanjšala socialna distanca. Zaradi fizične oddaljenosti, ki jo omogoča spletno okolje, uporabniki namreč lažje izražajo svoje mnenje, tako večkrat oblikujejo stereotipe in predsodke, ki se razvijejo v sovražni govor oziroma nasilno komunikacijo. Jezikoslovje poudarja vplivanjsko moč jezika v smislu jezika kot sredstva delovanja (npr. Austin, Grice, Searle), jezik kot medij družbenega nadzora in moči npr. (Bourdieu, Foucault, Habermas, Fairclough), pri čemer se vzpostavlja in oblikuje moč posameznih družbenih skupin (Mikolič, 2020, str. 19). Vplivne družbene skupine oblikujejo diskurz, ki lahko vpliva na stališča, odločitve in dejanja splošne javnosti, ki so pogojena z njihovimi interesi in vrednotami. Družbena omrežja tako lahko razumemo kot kognitivna sredstva za sugeriranje vrednot, stališč in prepričanj vplivnih družbenih skupin, ki izražajo tako prikrito kot tudi neposredno moč in elemente sovražnega govora, ti elementi pa se prenesejo v splošno javnost, del katere so tudi mladi kot izraziti uporabniki svetovnega spleta in družbenih omrežij. 3 Sovražni govor skozi teorijo intenzitete jezika Ko govorimo o problematiki diskurza družbenih omrežij, to lahko analiziramo na podlagi sodobne teorije intenzitete jezika, ki nam pokaže, ali je neka izjava izražena z nevtralno