SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

125 3.1.7 dr. Maša Rolih (slovenistika) Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za jezikoslovne študije Razumevanje in preprečevanje sovražnega govora med mladimi v okviru družbenih omrežij 1 Uvod Sovražni govor na spletu je med najbolj perečimi izzivi sodobne digitalne družbe. Z možnostjo neomejenega dostopa do interneta in družbenih omrežij so mladi postali ena najbolj aktivnih skupin uporabnikov, kar jih hkrati postavlja tudi v ranljiv položaj v smislu izpostavljenosti sovražnemu govoru. Ta oblika verbalnega nasilja, ki se pojavlja na različnih spletnih platformah, zajema izraze, ki spodbujajo sovraštvo, nasilje, diskriminacijo ali stereotipe proti posameznikom ali skupinam na podlagi njihove rase, narodnosti, spola, spolne usmerjenosti, veroizpovedi ali drugih osebnih značilnosti. Raziskovanje sovražnega govora med mladimi postaja vse bolj aktualno, saj so mladi pogosto ne le tarče, temveč tudi izvajalci tovrstnega govora. V zadnjem času opažamo porast primerov sovražnega govora na spletu, kar je deloma posledica anonimnosti in pomanjkanja neposrednih posledic, ki ju splet ponuja. Ranljive skupine, kot so etnične manjšine, skupnost LGBTQ+ in posamezniki z duševnimi ali telesnimi oviranostmi, so še posebej izpostavljene sovražnemu govoru, kar lahko vodi do resnih psihičnih in družbenih posledic. Mladi se v tej dinamiki znajdejo v dvojni vlogi – kot možne žrtve in kot tisti, ki lahko prispevajo k širjenju sovražnega govora. Njihova naravna radovednost, želja po sprejetosti v vrstniških skupinah ter izpostavljenost vplivom družbenih omrežij jih lahko pripeljejo do tega, da se ne zavedajo v celoti posledic svojih dejanj ali pa postanejo žrtve spletnega nasilja. Sovražni govor lahko povzroči dolgotrajne čustvene, psihične in socialne posledice, vključno z anksioznostjo, depresijo, izgubo samozavesti, ter v skrajnih primerih celo samomorilne misli ali dejanja. Verbalna manifestacija sovražnega govora se na spletu izraža skozi različna jezikovna sredstva, ki imajo za cilj poniževanje, zasmehovanje, izključevanje ali celo spodbujanje nasilja proti posameznikom ali skupinam. Jezikovna sredstva so pogosto žaljivke, stereotipne izjave, grožnje, zmerjanje ter posploševanje, ki utrjuje predsodke in sovraštvo. Pogosto so uporabljene besede, ki nosijo močne negativne konotacije in so posebej izbrane za povzročanje čustvene bolečine ali za vzbujanje strahu pri tarčah. Sovražni govor se lahko izraža tudi subtilneje, skozi sarkazem, cinizem ali pretirano posmehljiv ton, ki deluje kot orodje za diskreditacijo in marginalizacijo posameznikov ali skupin.