SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

117 zaznavajo pomanjkanje nadzora in možnost izogibanja kazni za svoja dejanja, kar še dodatno spodbuja nasilno in sovražno vedenje. Spletno nasilje vključuje več oblik nasilja, ena od teh je tudi izražanje sovraštva na spletu (spletno sovraštvo). Ključna razlika med spletnim nadlegovanjem in izražanjem sovraštva na spletu je, da je spletno nadlegovanje definirano kot namerno, ponavljajoče se nasilje vrstnikov (posameznika ali skupine) s pomočjo digitalnih tehnologij proti žrtvi, ki se ne more braniti. Spletno sovraštvo pa vključuje sovražne objave o osebi ali skupini ljudi zaradi stvari, ki jih ne morejo spremeniti – kot so rasa, vera, etnična pripadnost, spol, spolna usmerjenost, invalidnost itd. (Bedrosova idr., 2022). Spletno sovraštvo lahko vodi tudi v sovražni govor (na spletu), ki ga INACH 1 definira kot: namerno ali nenamerno javno diskriminacijo in (ali) obrekujočo izjavo; namerno spodbujanje sovraštva in (ali) nasilja in (ali) segregacije na podlagi rase, etnične pripadnosti, jezika, narodnosti, barve kože, verskega prepričanja oziroma odsotnosti le-tega, spola, spolne identitete, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja, družbenega statusa, premoženja, rojstva, starosti, duševnega zdravja, invalidnosti ali bolezni. Spletno sovraštvo in spletno nadlegovanje imata veliko skupnega, saj sta obe obliki spletnega nasilja namenjeni škodovanju, nadlegovanju ali poniževanju posameznikov ali skupin ljudi. Obe vrsti nasilja sta povezani z negativnimi posledicami za mladostnike, ki so vanje vpleteni. Tako spletno sovraštvo kot spletno nadlegovanje negativno vplivata na dobro počutje, zadovoljstvo z življenjem (Keipi idr., 2018), občutek varnosti (v šoli) (Näsi idr., 2015) ter učno motivacijo (Isik idr., 2018). Spletno sovraštvo poleg tega povzroča škodo tudi na družbeni ravni, saj prispeva k medskupinski sovražnosti in zmanjšuje družbeno kohezijo (Foxman in Wolf, 2013). Stanje v Sloveniji Kot kažejo podatki Eurostata, 2 je med članicami EU v povprečju 33,5 % oseb, starih od 16 do 74 let, ki so že opazile sovražna ali ponižujoča sporočila na svetovnem spletu, v Sloveniji je ta delež nad povprečjem EU – 43,8 %. V populaciji mladih (starih od 16 do 24 let) je ta delež še večji – 52,9 % (povprečje EU za to starostno skupino je 47,5 %). Podatki so vsekakor skrb vzbujajoči, pri tem pa je treba opozoriti tudi na precejšnjo razliko med moškimi in ženskami – v tej starostni skupini je sovražna in ponižujoča sporočila na internetu opazilo 60,4 % žensk, med tem ko je moških 46,1 %. Tudi druge študije kažejo, da so ženske oziroma dekleta bolj izpostavljena spletnemu nadlegovanju ter spletno nadlegovanje doživljajo drugače kot moški oziroma fantje. Leta 2018 je bila v Sloveniji v okviru projekta Odklikni! 3 izvedena večja nacionalna raziskava med mladimi (starimi od 12 do 19 let) o spletnem nadlegovanju. V raziskavo je bilo vključenih 2991 učenk in učencev osnovne šole ter 2173 srednješolk in srednješolcev. Raziskava je pokazala, da je takrat med osnovnošolci vsaj eno obliko nadlegovanja že doživelo 55,3 % deklet (7.–9. razred) in 48,6 % fantov (7.–9. razred), med srednješolci pa je vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja doživelo 63,9 % deklet in 54,1 % fantov. Leta 2024 smo v okviru projekta Safe.si ob dnevu varne rabe interneta del raziskave ponovili na manjšem vzorcu (988 učencev in učenk 7.–9. razreda ter 717 dijakinj in dijakov 1.–4. letnika). Ugotavljamo, da se stanje pojavnosti spletnega nadlegovanja predvsem v osnovni šoli 1 International Network Against Cyber Hate: www.inach.net. 2 Eurostat, Digital economy and society statistics - households and individuals. (ec.europa.eu/eurostat/databrowser/explore/all/cc?lang=en&subtheme=eq.eq_disc_ps&display=list&sort=category) 3 Spletna stran projekta: odklikni.enakostspolov.si.