SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

116 3.1.6 znan. sod. dr. Barbara Neža Brečko Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za družboslovno informatiko Spletno sovraštvo kot oblika spletnega nasilja – stanje v Sloveniji Spletno nasilje, spletno nadlegovanje in spletno sovraštvo Digitalna tehnologija kroji naš vsakdan in ima osrednjo vlogo v družabnem življenju mladih. Velik del njihovega družabnega življenja poteka na spletu, kjer se povezujejo z družino in vrstniki, se igrajo, učijo, odkrivajo in izražajo. To se odraža tudi v priljubljenosti platform, kot so TikTok, YouTube, Viber, Instagram in druge, ki so postale pomembno okolje za družbene aktivnosti mladih (Oblak & Brečko, 2022). Medtem ko digitalna tehnologija na eni strani ponuja možnosti za učenje, ustvarjalnost, sodelovanje in druženje s prijatelji, pa na drugi strani omogoča tudi prostor in orodje, ki posamezniku lahko povzroči veliko škodo, kot je spletno nadlegovanje in izražanje sovraštva na svetovnem spletu. Čeprav je spletno nasilje tesno povezano z uporabo digitalnih tehnologij, je treba opozoriti, da je pojav povezan tudi z drugimi oblikami nasilja – s tako imenovanimi tradicionalnimi oblikami nasilja (nasiljem, ki se ne dogaja v spletnem okolju). Pogosto se obe obliki nasilja prekrivata – spletno nasilje se pogosto začne v živo in se nato nadaljuje na spletu ali obratno (npr. Caravaca Sanchez idr., 2016; Erdur-Baker, 2010; Wachs idr., 2015). Prav tako so med obema oblikama nasilja nekatere podobnosti: obe vrsti nasilja imata lahko resne posledice za žrtev; nasilje se lahko pojavi zaradi pomanjkanja nadzora; pogosto se pojavlja v šolskem okolju in žrtve pogosto poznajo storilca (Cassidy idr., 2009, 2011; Hinduja in Patchin, 2012a, 2012b; Kowalski idr., 2012; Tokunaga, 2010). Kot kažejo nekatere študije, ima lahko spletno nasilje celo bolj škodljive posledice kot fizično (tradicionalno) nasilje, ker ima široko občinstvo, je lahko anonimno in je neustrezno zakonsko urejeno (McGrath, 2009; Perren idr., 2010; Sticca in Perren, 2013). Spletno nasilje se med najstniki najpogosteje izvaja kot spletno ustrahovanje, spletno trpinčenje ali spletno nadlegovanje, kar lahko poimenujemo tudi z angleško besedo »cyberbullying«, to pomeni ustrahovanje prek digitalnih naprav, kot so mobilni telefoni, računalniki in tablični računalniki. Pogosto gre za pošiljanje, objavljanje in deljenje negativnih ali škodljivih vsebin o nekom, s čimer ga spravimo v zadrego ali ponižamo (www.safe.si) . Na spletno nasilje vpliva več dejavnikov, ki jih omogoča digitalna tehnologija. Anonimnost za zaslonom ljudem omogoča izražanje mnenj in izvajanje dejanj, ki jih sicer morda ne bi izrazili oziroma storili, saj olajša prelaganje krivde na druge ter omogoča neposredno izražanje brez filtrov in samocenzure. Posamezniki so lahko zaradi anonimnosti (oziroma občutka anonimnosti) še bolj eksplicitni in sovražni, kot bi bili sicer. Poleg tega posamezniki pogosto občutijo moč in nepremagljivost, ki je v fizičnem svetu nimajo. Spletne platforme omogočajo hitro doseganje velikega občinstva ter lažje iskanje podpornikov za svoja mnenja in dejanja, kar ustvarja iluzijo enakosti, kjer ima vsakdo glas. Poleg tega je na spletu odziv žrtev manj očiten in slabše opazen, kar zmanjšuje vidnost njihove prizadetosti, bolečine in trpljenja. Izvajalci spletnega nasilja