SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

xiii Podobno širok bo nedvomno tudi krog bralk in bralcev te monografije, saj tako njena zasnova kakor tudi predvidena uporabnost zagotavljata različne ‘uporabnike’. Kot posebej dobrodošla velja izpostaviti tudi stvarno in imensko kazalo, ki bosta bralkam in bralcem olajšala prebiranje te monografije. Tudi zato vsem zainteresiranim oziroma dodatno motiviranim bralkam in bralcem, ki jih področje sovražnega govora in s tem povezani izzivi ali dileme še posebej zanimajo, zagotavlja odlično izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Kot taka je ta monografija ključni vir tudi za uporabo v neposredni pedagoški praksi v okviru različnih formalnih programov vzgoje in izobraževanja ter tudi v različnih oblikah neformalnega in priložnostnega izobraževanja mladih. Monografija Sočutni jezik med mladimi: povezovanje vlade, znanosti, stroke in civilne družbe v iskanju odzivov na sovražni govor prinaša vsebinsko zaokroženo obravnavo sovražnega govora in s tem povezanih pojavnih oblik spodbujanja sovraštva (s posebnim poudarkom na medvrstniškem nasilju). Kot taka ni samo pomemben prispevek k osvetlitvi tega vsebinskega področja, temveč ima pomembno vlogo tudi pri dokumentiranju in razširjanju primerov dobrih praks. Hkrati so poglavja, ki obravnavajo posamezne primere dobrih praks in dela ter s tem povezanih modelov in izkušenj na področju sovražnega govora, inovativna oblika prenosa izkušenj ter vzajemnega povezovanja teoretične in praktične razsežnosti tega vsebinskega področja ter dodatnega motiviranja bralk in bralcev te monografije. Številni pristopi, ki jih opisuje ta monografija, so edinstveni dokaz o številnih težavah, ki jih sproža sovražni govor v različnih družbenih sferah, o njegovi teoretični kompleksnosti v posameznih disciplinah ter na področjih raziskovanja in o številnih primerih dobrih praks sodelujočih deležnikov. Uvodni del monografije, ki prinaša prispevke predstavnikov vladnih ustanov in drugih ustanov (1. in 2. sklop) naniza nekatere najpomembnejših vsebinskih poudarkov teh institucij pri spoprijemanju s sovražnim govorom. Na primer posamezne oblike ‚škodljivih vedenj,‘ povezanih s sovražnim govorom na spletu, ter različni preventivni programi za preprečevanje negativnih posledic sovražnega govora (poglavje 1.2), iskanje ravnovesja med svobodo izražanja ter preprečevanjem sovražnega govora v študijskem okolju ter posebnosti visokošolskega okolja glede na druge ravni vzgoje in izobraževanja (poglavje 1.3), krepitev odpornosti proti sovražnemu govoru (poglavje 1.4), zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja kot prednostne naloge, javnozdravstveni pristop k medvrstniškemu nasilju, so samo nekatere od tem in pristopov, ki jih vključuje monografija. Hkrati vsak izmed prispevkov v 1. in 2. sklopu nesporno dokazuje prispevek različnih vladnih in drugih organov pri spoprijemanju s sovražnimgovorom in z njimpovezanimi vprašanji, kakor je duševno zdravje otrok in mladostnikov (poglavje 1.5), ter k iskanju rešitev v zvezi s sovražnim govorom in povezanimi pojavnimi oblikami sovraštva in nestrpnosti (poglavje 1.7). Kakor potrjujejo ti prispevki, sta med ključnimi mehanizmi sodelovanje različnih deležnikov v različnih fazah spoprijemanja s sovraženim govorom in‚ etika javne besede (poglavje 2.2). Prav tako celovit in vsebinsko zaokrožen je 3. razdelek monografije (znanstveno-strokovni prispevki), ki v treh tematskih sklopih (opredelitev in zdajšnje stanje; globlji izvori in širši dejavniki; pristopi, priporočila in podpora) prinaša skupaj 25 znanstveno-strokovnih prispevkov. Vsak izmed njih tematizira področje sovražnega govora na podlagi različnih disciplinarnih oziroma teoretičnih pristopov, na primer teorije intenzitete jezika (poglavje 3.1.7), posebnim poudarkom na določeni razsežnosti tega, na primer spletno nasilje (poglavje 3.1.6) ali digitalni svet in umetna inteligenca (poglavje 3.1.8). Kakor potrjujejo prispevki iz tega razdelka, sta prav vsebinska in metodološka raznolikost pristopov k preučevanju tega področja dokaz o trdoživosti, protislovnosti in kompleksnosti sovražnega govora (predvsem v razmerju do marginalnih družbenih skupin). Hkrati avtorice in avtorji večine prispevkov opozarjajo tudi na številne teme, ki na tem vsebinskem