SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

114 v današnjem svetu, ni mogoče rešiti stanja ločenosti, pove pa nam tudi, da je za nekatere VREDNOTE nujen RED. RED tvori vrednote, in ne obratno. Beseda VREDNOTA se lahko tolmači V-RED-NOT-DA: je tista, ki pripomore k ohranitvi nekega reda, saj nekaj vanj daje, ga krepi. Ko govorimo o krizi vrednot, govorimo o razkroju reda, nam pove slovenščina. Daleč so časi, ko je bil OL obredna pijača, ustvarjena v skladu z vesoljnim redom. Spomin nanj se je ohranil v rojstnodnevnem voščilu NAJBOLJŠE ZA TE, ki v sebi nosi poved: »NAJ BO OL ŠE ZA TE!« Vrednote, ki izhajajo iz tega reda, so postale obrobnega pomena in jih gojijo tisti, ki ne vidijo lastne izpolnitve v zadovoljevanju meril sodobne družbe. Čutiti čustva drugega – sočutnost Beseda ČUTITI se lahko tolmači ČU-TI-ITI: v slišanje (ČU) ti (TI) greš (ITI). ČUTI v tem smislu je širše od čuta sluha, podobno kot se beseda POSLUH ne nanaša samo na glasbeni posluh, temveč ima lahko oseba posluh za potrebe drugega, imeti posluh za umetnost, imeti posluh za pobude ... Beseda ČUT sporoča ČU-T: slišiš (ČU) ti (T). Če želimo nekaj ČUTI, moramo biti tiho. ČUTITI v srbohrvaškem jeziku pomeni BITI TIHO. Zlog ČU izrazi najpomembnejša čuta – sluh in vid: obratnica zloga ČU je UČ, ki se nanaša na OKO. Iz tega izhaja UČ-ITI (SE). Prisluhniti odnosu, ki se odvija v drugi osebi, pomeni SOČUTITI. Predpona SO- se lahko tolmači S-O: s (S) kroženjem (O); kroženje v skupni povezanosti. Med človekom in drugo osebo se vzpostavi čutno kroženje, ko drugi razume, »sliši« in občuti čustva drugega ter se v skladu s tem vede. V ta pomenski sklop spada tudi beseda ČUJEČ. Za sočustvovanje med dvema ne sme obstajati vsebinska praznina, ki jo slovenščina opiše z besedo ODDALJENOST, ki v sebi nosi stavek ODDAL JE ENOST, kar pomeni odsotnost stanja Enosti in izhajanje iz stanja LOČENOSTI, ki tišino, potrebno za slišanje, čutenje in sočutenje drugega, moti glasnost lastne pomembnosti, ki »preglasi« čutenje drugega. To nam sporoča tudi beseda OB-ČUT-ENOST: občuti Enost. Ne smemo spregledati zloga LU v besedah SLUH, PRISLUHNITI in v besedi SLUŽITI. Beseda SLUH se lahko tolmači S-LU-H: z (Z) ljubeznijo (LU), katere medij je zrak (H), 15 dobiti podatke iz okolice. »H« opisuje tudi smer k nečemu. S tega zornega kota se beseda PRI-S-LU-H-( Ə )N-ITI lahko tolmači: v bližini (PRI) z (S) ljubeznijo (LU) k (H) enemu ( Ə N) gremo (ITI). Ko nekomu prisluhnemo, naj bi bili tiho in prisotni v stanju ljubezni. Tako se mu približamo do te mere, da ga začutimo, in s tem z njim sočutimo. Tukaj ni prostora za »zlodeja« v nas in za zlobo navzven. Beseda SLUŽITI ima dve različni tolmačenji: lahko je SLU-ŽITI, živeti (ŽITI) tako, da poslušamo (SLU), kar nam drugi ukažejo, ali pa z (S) ljubeznijo (LU) živimo (ŽITI). Ljubezni pa lahko služimo tako, da smo z naklonjenostjo tiho, da lahko čujemo in čutimo drugega – smo SOČUTNI. Lahko bi rekel, da se v modernih družbah spodbuja ODDALJENOST V VIRTUALNI POVEZANOSTI, pozabilo pa se je na POVEZANOST V BLIŽINI, ki se ne meri v razdalji, temveč v tišini, ki omogoča ČUTENJE in SOČUTNOST. Sočutnemu človeku je MAR za drugega. Stara beseda za ZANIMATI SE, SKRBETI je bila MARITI, ki se lahko tolmači MA 16 -AR-TI: imaš (MA) vest (AR) ti (TI). Zlog AR 17 je obratnica zloga RA (univerzalna Zavest) in pomeni človeka kot nosilca individualne zavesti, VESTI. Kdor nima vesti, ni človek, bi lahko povzel sporočilnost besed. Skrb za drugega je osnovna človeška lastnost, pravi slovenščina. Zloga RA in AR, podobno kot zloga OL in LO, izpričujeta kroženje med univerzalnim in individualnim. Človeku je MA-AR za drugega, če ima (MA) vest (AR). BREZVESTEN človek ni sposoben SOČUTJA, ni mu MAR za drugega. 15 Črka »H« pravzaprav ni glas, temveč je močnejši, slišen pretok zraka, kar je slovenščina opazila in upoštevala, saj »H« uporablja za vse pojave, katerih medij je zrak: DIH, DUH, ZEH, KIH, SLUH. 16 Zlog MA pomeni IMA. Beseda MA-TI se lahko tolmači ima (MA) ti/tebe (TI). 17 Pomen zloga AR razkrijejo besede KLET-AR, SOD-AR, PLESK-AR, KNJŽNIČ-AR, ORODJ-AR … Zlog AR opiše človeka, ki nekaj počne: pleskar je človek (AR), ki pleska (PLESK).