SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

110 Slika 1: Modrec 7 iz knjige Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja (1698) Obrnili smo se sami proti sebi in proti svojemu, NAŠČUVANI od zunaj, znotraj lastnega ljudstva pa videli sovražnike, ki to prej niso bili. Beseda NAŠČUVATI v sebi nosi stavek NAS-ČUVA-TI: nas (NAS) čuvaš (ČUVA) ti (TI). Zveza »SČ« se je zaradi lažje izgovarjave združila v »Š«. Beseda sporoča, da nas tisti, ki nam obljublja, da nas bo čuval, ščitil, dejansko želi spreti, LOČITI od znotraj – razrušiti skupno vsebinsko, vednostno povezanost, ki nas je ISTOVETILA, SOČUTILA in VŽIVLJALA. Beseda LOČITI nas usmeri do izvorne sopomenke besede VRAG v današnjem pomenu, ki je ZLODEJ. Na videz je beseda sestavljena iz dveh besed: ZLO in DEJ. Beseda DEJ se nanaša na DEJATI in na DEJANJE, kar kaže na to, da so bile besede in dejanja povezana: po eni strani je beseda bila začetek udejanjanja, po drugi strani je beseda imela veljavo in moč: kar se je dejalo, se je tudi udejanjilo, naredilo. Globlji pogled nam razkrije, kako so naši predniki ZLO opredeljevali. Zlog LO se veže na LOČENOST, NE-PO-VEZ-ANOST. 8 Pomen se potrdi v besedi TE-LO, ki je tisto, ki te (TE) ločuje (LO) od drugih in omogoča občutenje individualnosti. Beseda ZLODEJ se lahko tolmači Z-LO-DEJ: iz (Z) stanja ločenosti (LO) govoriti (DEJ) in delovati (DEJ – drugi pomen). Stanje LOČENOSTI je pretirana individualizacija, iz katere izhaja pomanjkanje SOČUTJA, sposobnosti VŽIVLJANJA v drugega, pomanjkanje ISTOVETNOSTI. Beseda ISTOVETITI se lahko tolmači ISTO-VE-TI-ITI in sporoča, da z istim (ISTO) védenjem (VE) ti (TI) hodiš (ITI), skupno védenje naju usmerja. Védenje pa izhaja iz tistega, kar je VEDNO. LO je zlog, ki ločuje, njegova obratnica, zlog OL, pa združuje, saj pomeni VES-OL-JE. Zloga OL in LO sta obratnici, ki izražata nihanje med univerzalnim (OL) in individualnim (LO), kar je osnovna zakonitost bivanja. Naši predniki so VES-OL-JE dojemali kot K-OL-O: kot (K‘) vesolje (OL) vrti se (O) 9 , ali k/ključ (K) vesoljni/-e (OL) celosti (O – drug pomen). 7 Modrec na sliki v levi roki drži kolo, simbol vesolja, v drugi roki pa vedro z zelišči, s katerimi so izrazili matrico vesolja, ujeto v vesoljno kolo. S temi so varili OL. 8 »Anost« je vez, ki nas povezuje. Nepovezanost je pozaba stanja Enosti, kar izraža tudi beseda ODDAL-JE-ENOST. 9 Da črka »O« pomeni krožiti, nam pojasni beseda VODA, ki se lahko tolmači V-O-DA: v (V) kroženje (O) da (DA). Vemo, da voda vidno teče, nevidno pa kroži. Črka »O« pomeni tudi nekaj celovitega: moški se BRIJE, na koncu se OBRIJE; človek STARI, se stara, na koncu OSTARI.