SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

108 svojem ZNANJU, iz katerega izvira njegova dejavnost. Znanje človeka nič ne pove o tem, kakšna oseba ta človek je, njegovo vedênje pa kaže na raven njegovega védenja – poistovetenja s tem in zavedanja tega, kar je OD VEDNO. Sopomenka besede VEDÊNJE je beseda OBNAŠANJE. Notranja pomenska struktura izraza OBNAŠATI SE razkriva, da OBNAŠANJE in VEDÊNJE nista sopomenki, temveč izvirata iz drugačnega vzgiba. Beseda OBNAŠATI se lahko tolmači OB-NAS-ŠA-TI, pri čemer se je zveza »SŠ« zaradi lažje izgovarjave zlila v »Š«. Zlog ŠA pomeni ITI: v prleškem narečju še danes »ŠA« pomeni »ŠEL«. Obnašanje izhaja iz prevzema vzorcev od »NAS«, iz naše sredine, ko je tisti, ki se obnaša na določeni način, še ob (OB) nas (NAS) hodil (ŠA) in smo ga vzgajali. Starejša sopomenka izraza OBNAŠATI SE je PONAŠATI SE in je še zgovornejša, saj se PONAŠAMO s tistimi, ki hodijo »PO NAŠE« (PO-NAS-ŠA-TI). Iz tega izvira PONOS. Kadar se kdo ne obnaša »po naše«, se naklonjenost hitro skrha, naš ponos pa se prelevi v razočaranje, nastrojenost, kaznovanje in sovraštvo. VEDÊNJE zajema iz širšega polja zavedanja, medtem ko je OBNAŠANJE vezano na ožjo družinsko, stanovsko in družbeno pripadnost. Današnja družba temelji na znanju, obnašanju in ponašanju, kar je manj oddaljeno od SOVRAŽNOSTI kot védenje in vedênje, ki sta bližje ISTOVETENJU z drugimi, SOČUTNOSTI in VŽIVLJANJU v druge. Oba načina tvorita ODNOSE: OD-NOS nekaj ODNAŠA (OD-NAS-ŠA), vsako odnašanje pa tudi nekaj DONAŠA (DO- NAS-ŠA). To je DONOS ODNOSA. Odnos odnašanja in donašanja je zajet v pregovoru »kar seješ, to žanješ«. Odnos poraja in je pogoj za ČUTENJE, OBČUTKE IN SOČUTJE. Človeškost kot skupek pozitivnih vrlin, vključenih v odnose, nima neposredne povezave s človekovimi razumskimi zmogljivostmi, ki jih povzdiguje današnja družba. V nadaljevanju članka bom skozi zgradbo besed/izrazov, ki se navezujejo na osrednji besedi SOVRAŠTVO in SOČUTJE, pokazal, da so stari Sloveni nespremenljivost (vednost) videli in iskali v ustroju VES-OL-JA ter v odnosu posameznika z njim. Za pomensko razumevanje notranje zgradbe besed je treba razširiti meje razuma in vključiti svet abstraktnega, duhovnega in intuitivnega. Sovraštvo, vrag in zlog ra Beseda SOVRAŠTVO izhaja iz besede VRAG. V-RA-G je zastarela beseda za sovražnika, česar pa ne potrjuje njena notranja zgradba. V slovenščini je zlog RA eden ključnih zlogov, ki zajema več ravni: — Na prvi, najbolj abstraktni ravni predstavlja IZVORNO POLJE, ki v najširšem smislu pomeni UNIVERZALNO ZAVEST – polje možnosti, ki nas vse povezuje in iz katerega vse izhaja. Predpona PRA- v besedah PRADED in PRABABICA sporoča, da sta tako stara, da verjetno nista več živa – sta že PR‘ RA, pri (PR‘) univerzalni Zavesti (RA) – vrnila sta se v izvorno polje. Vrnitev v RA izraža tudi beseda PRAZNOVATI, ki se lahko tolmači PR-RA- ZNOVA-TI: pri (PR‘) univerzalni Zavesti (RA) znova (ZNOVA) ti (TI). Praznovalo se je zlitje individualne zavesti 1 z univerzalno, ampak že za časa življenja. To je bilo dojeto kot STANJE ENOSTI. Slovenščina je bogata s pripono -ENOST: URESNIČ-ENOST, UDEJAN(J)- ENOST, ZACEL(J)-ENOST, RAZ-SVE-TL(J)E-ENOST, UČLOVEČ-ENOST in druge. — Druga raven zloga RA je bilo SONCE. Stara beseda za današnjo MAVRICO, ki je njena pomanjševalnica, je MAVRA, ki se lahko tolmači MA-V-RA: ima (MA) to, kar je v (V) soncu (RA). Mavra je razkrila osnovno paleto barvne sestave sončne svetlobe. Beseda URA nam sporoča, koliko sonca (RA) se je že udejanjilo (U) v tem dnevu. Beseda ZORA se 1 Univerzalno Zavest pišem z veliko, individualno pa z malo začetnico.