SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

xii RECENZIJA Mitja Sardoč, PhD Sovražni govor: na zatožni klopi Svoboda izražanja velja tako za eno temeljnih svoboščin, ki jo povezujemo s sodobnim pojmovanjem državljanstva, kakor tudi za eno izmed najpomembnejših načel demokratične družbe. To potrjuje tudi osrednja vloga, ki jo ima v vseh pomembnejših mednarodnih dokumentih, vključno s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah [19. člen] t er Evropsko konvencijo o človekovih pravicah [10. člen]. Kakor opozarjajo številni strokovnjaki, velja prav svoboda izražanja za nekakšen lakmusov test splošne svobode v pluralno raznolikih družbah. To ne nazadnje potrjuje tudi dejstvo, da je na različnih seznamih kazalnikov demokratičnosti posamezne države svoboda izražanja v vrhu. Čeprav ima svoboda izražanja privilegirano mesto med temeljnimi pravicami in svoboščinami, določitev njenih omejitev oziroma mej še zdaleč ni preprosta. Navkljub njeni osrednji vlogi v zagotavljanju odprte in svobodne družbe svoboda izražanja namreč ni absolutna oziroma brezpogojna. To se neposredno kaže v sovražnem govoru ter s tem povezanim spodbujanjem sovraštva, rasizma, homofobije, nestrpnosti in drugih diskriminatornih praks. To vedno znova potrjujejo različne pojavne oblike nestrpnosti, ksenofobije in spodbujanja sovraštva nasploh, tudi med mladimi (predvsem na spletu in družbenih omrežjih). Monografija Sočutni jezik med mladimi: povezovanje vlade, znanosti, stroke in civilne družbe v iskanju odzivov na sovražni govor prinaša skupaj 53 poglavij različnih deležnikov, ki se ukvarjajo s področjem sovražnega govora v vsej njegovi raznolikosti pojavnih oblik. Gre za zagotovo eno najbolj celovitih obravnav tega področja, saj združuje prispevke nekaterih najbolj znanih strokovnjakov v Sloveniji s širšega vsebinskega področja sovražnega govora, prispevke predstavnikov nevladnih organizacij in posameznikov, ‚uradne‘ politike. Kot posebej dobrodošlo velja izpostaviti celovito zastavljeno tematizacijo različnih teoretičnih primerov, ki jih odpira sovražni govor. Hkrati se ta vsebinski sklop monografije ustrezno dopolnjuje s primeri dobrih praks, ki so jih prispevali predstavniki nevladnih organizacij, ter s prispevki predstavnikov vladnih institucij in drugih organov. V primerjavi z drugimi monografijami, ki obravnavajo sovražni govor, ima ta publikacija številne primerjalne prednosti. Najprej velja izpostaviti predvsem sodelujoče avtorice in avtorje ter institucije in druge organe, kar je glede na interdisciplinarnost širšega vsebinskega področja sovražnega govora (kot tudi svobode izražanja nasploh) pomembna dodana vrednost te monografije. Hkrati velja izpostaviti tudi ugotovitev, da se prispevki sodelujočih avtoric in avtorjev ustrezno prepletajo, dopolnjujejo in nadgrajujejo, kar je glede na kompleksnost obravnavanega področja izjemno dobrodošlo. Kljub različnim vsebinskim poudarkom, disciplinarnim pristopom in metodološkim okvirom prispevkov je monografija Sočutni jezik med mladimi: povezovanje vlade, znanosti, stroke in civilne družbe v iskanju odzivov na sovražni govor tematsko zaokrožena celota. Skupno presečišče posameznih poglavij avtoric in avtorjev, zbranih v tej monografiji, je namreč ugotovitev, da je sovražni govor izjemno kompleksen fenomen. Številna tematizirana vprašanja, metodološki poudarki in pedagoško-didaktični modeli so zadosten dokaz o kakovosti te publikacije, ki je glede na vsebinsko raznolikost ustrezna protiutež obravnavanemu področju.