SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

98 O učinkih spletnega nasilja na mlade Glede na to, da se danes velika večina sovražnega govora in nasilne retorike dogaja na spletu, so za to razpravo pomembni tudi učinki spletnega nasilja na mlade. Nedavna pregledna študija (Agustiningsih idr., 2024) povzema veliko število empiričnih raziskav, ki zelo jasno kažejo, da ima izpostavljenost spletnemu nasilju močne negativne učinke na duševno zdravje, zlasti med mladostniki. To potrjujejo tudi sveži rezultati ankete reprezentativnega vzorca mladih iz Slovenije, ki je bila v letu 2023 opravljena v okviru raziskave YO-VID22 (Blagostanje in podporne strukture mladih v času pred, med in po pandemiji COVID-19; Naterer idr., v obdelavi). V raziskavi smo sicer uporabili obsežnejše instrumente za merjenje duševnega blagostanja in izpostavljenosti spletnemu nasilju, vendar rigorozna znanstvena analiza teh podatkov presega namen tega prispevka. Namesto tega zgolj ilustrativno prikazujem razmerje med enim ključnim kazalnikom izpostavljenosti spletnemu nasilju in dvema kazalnikoma anksioznosti oziroma depresije. 2 Slika 1: Razmerje med izpostavljenostjo javno dostopnim žaljivim sporočilom na spletu in znaki anksioznosti oziroma depresije 7 % 18 % 36 % 11 % 20 % 31 % 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 40 % Nikoli (N=1012; 78% vzorca) Zelo redko (N=189; 15% vzorca) Srednje ali zelo pogosto (N=86; 7% vzorca) Žaljiva ali neprimerna sporočila, namenjenameni, so bila (v zadnjemmesecu) poslana ali objavljena tam, kjer jih lahko vidijo drugi. V kolikšnem obsegu ste se v preteklem tednu počutili na naslednji način: Čutil/a sem tresenje (npr. v rokah) V kolikšnem obsegu ste se v preteklem tednu počutili na naslednji način: Čutil/a sem, da sem na robu panike. Opomba: Deleži vprašanih, ki so posamezno stanje v zadnjem tednu doživeli v veliki ali zelo veliki meri. Rezultati prepričljivo kažejo na močan negativni učinek izpostavljenosti javnemu žaljenju ali neprimernemu govoru na duševno zdravje mladih. Medtem ko je hujše simptome duševnih težav vsaj občasno izkušalo le okoli 10 odstotkov mladih, ki niso bili izpostavljeni spletnemu nasilju, je takih med pogosteje izpostavljenimi približno ena tretjina. Sklenemo lahko, da aktualna kriza na področju duševnega zdravja mladih v pomembnem delu korenini tudi v prisotnosti verbalnega nasilja na spletu. To pa je, kot smo pokazali v prvem delu 2 Kazalnika sta sestavni del lestvice za merjenje depresivnosti, anksioznosti in stresa (Depression, Anxiety, and Stress Scale; DASS, Kyriazos idr., 2018).