SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

97 (glej na primer: MMC RTV SLO, 2007). Skupaj z razmahom družbenih omrežij na spletu in vzponom desnega populizma ti formativni razkoli zaokrožujejo sklop glavnih vzrokov za visoke ravni polarizacije v slovenski družbi. Za razumevanje vpliva polarizacije na sovražni govor v javnem prostoru je pomembno upoštevanje dejstva, da v zelo polariziranih razmerah politične elite pogosto uporabljajo črno- belo prikazovanje družbene in politične stvarnosti, pri čemer se nasprotni tabor običajno prikazuje kot eksistencialna grožnja (McCoy idr., 2018). Govori se, na primer, o boju za ohranitev zahodne civilizacije, o kulturi smrti, o osi zla in podobno. Takšna retorika elit se sorazmerno hitro prenaša širše na splošno prebivalstvo, kjer sproža občutke ogroženosti in dobiva nove razsežnosti. Mladi pri tem seveda niso izjema. Konservativni zasuk kot dejavnik sovražnega govora Zadnja nacionalna raziskava o mladih v Sloveniji je pokazala izrazit desni zasuk med mladimi. Tibor Rutar (2024) na podlagi teh podatkov poroča, da je bila v preteklosti obstoječa asimetrična nagnjenost mladih v levo v obdobju med letoma 2018 in 2024 skoraj v celoti zamenjana z asimetrično nagnjenostjo v desno, pri čemer se z desnico pogosteje identificirajo nacionalistično, šovinistično in avtoritarno nagnjeni mladi. Vzporedno poročilo o vrednotah (Lavrič, 2024) pri tem ugotavlja izrazit porast nacionalizma, zlasti med mladimi moškimi. Poleg tega se je okrepil šovinizem v smislu razširjenosti mnenja, da imajo marginalizirane skupine, še posebej ženske in skupnost LGBTQIA+, preveč pravic. Raziskava je zaznala tudi izrazito povečanje strahov, vezanih na problematike, kot so priseljevanje, vojna in izkustvo fizičnega nasilja v vsakdanjem življenju. Vse te spremembe so izrazito naklonjene širjenju sovražnega govora. Več študij (npr. Udupa, 2019; Kiper idr., 2020) je pokazalo na povezanost nacionalizma z večjo verjetnostjo uporabe sovražnega govora. Podobno velja za druge vidike desne politične usmerjenosti (npr. Waltman, 2015; Wilhelm in Schulz-Tomačok, 2024). Za zdaj sicer ne razpolagamo z jasnimi podatki, ki bi lahko dokazovali, da bolj (skrajno) desno usmerjeni mladi v Sloveniji pogosteje uporabljajo sovražni govor. Posredno takšnemu sklepanju do neke mere pritrjujejo rezultati študije Mladina 2020, po katerih politično levo (predvsem skrajno levo) usmerjena mladina zaznava več sovražnega govora kot politično desno (predvsem skrajno desno) usmerjena. Več občutljivosti na sovražni govor imamo torej med politično bolj levo usmerjenimi mladimi. Ne glede na pomanjkanje bolj neposrednih dokazov o vplivu skrajno desnih stališč na uporabo sovražnega govora v Sloveniji lahko na podlagi navedenih študij desni zasuk med mladimi razumemo vsaj kot dejavnik, ki daljnoročno povečuje možnosti za nastanek sovražnega govora. S tega vidika je smotrno razmisliti tudi o družbenih vzrokih tega zasuka. Obsežnejšo analizo je v tej zvezi za revijo Mladina opravil Luka Volk (2024). Iz prispevka se zdi ključno spoznanje, da gre za bistveno širše družbene spremembe, ki se ne dogajajo samo med mladimi, in tudi ne samo v Sloveniji. Volk je podobne trende zaznal tudi na ravni celotnega prebivalstva Slovenije, in sicer v rezultatih ankete v okviru Slovenskega javnega mnenja (SJM). Poleg tega opozarja, da ne gre zgolj za slovenski pojav. Desni zasuk se je v zadnjih letih zgodil v mnogih državah stare celine, kar se je jasno pokazalo tudi na rezultatih zadnjih volitev v Evropski parlament. Gre torej za širši zasuk na ravni Evropske unije, katerega del so tudi mladi v Sloveniji. Globlje družbene vzroke Volk s svojimi sogovorniki prepoznava predvsem v dveh skupinah dejavnikov. Na eni strani gre za ekonomsko-socialne vidike negotovosti, kjer sta v ospredju stanovanjska problematika in težave na področju zdravstvenega sistema, na drugi pa so pomembne tudi kulturno pogojene negotovosti, kamor spadajo predvsem strahovi v zvezi s priseljevanjem in skrbi glede ohranjanja tradicionalne kulture.