SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

96 mladih glede priseljencev in priseljevanja, zaostrila pa se je tudi religijska polarizacija. V tej zvezi sem v posebni analizi (Lavrič, 2021) pokazal na izrazit porast ideološke razsežnosti religijske polarizacije v obdobju med letoma 2000 in 2020, čemur se je po letu 2010 priključila še izrazita strukturna polarizacija v smislu povečanja tako deleža povsem nereligioznih kot tudi deleža zelo religioznih mladih. Kasnejša mednarodna primerjava (Lavrič in Naterer, 2023) je pokazala, da je slovenska mladina skupaj s hrvaško najbolj religijsko polarizirana v regiji jugovzhodne Evrope. Zdi se očitno, da družbena polarizacija ustvarja plodna tla za širjenje sovražnega govora, še bolj pa za razraščanje sovražne retorike med ideološkimi nasprotniki. Obilica študij dejansko potrjuje, da lahko v razmerah bolj zaostrene afektivne in/ali ideološke polarizacije pričakujemo več skrajne in sovražne retorike (npr. Bjånesøy idr., 2023; Cáceres-Zapatero idr., 2023; Kleinfeld, 2023; Liu idr., 2024). Velja seveda tudi obratno; sovražni govor in sorodne oblike verbalnega nasilja močno prispevajo k dodatnemu zaostrovanju polarizacije (Romero-Rodríguez idr., 2023; Vasist idr., 2023). Gre torej za negativno spiralo, v kateri se sovražni govor in polarizacija vzajemno povečujeta. O tem, da so mladi v Sloveniji v veliki meri ujeti v spiralo polarizacije in sovražnega govora, med drugim pričajo rezultati raziskave Mladina 2020. Po teh podatkih so mladi tako rekoč potopljeni v (to, kar oni razumejo kot) sovražni govor; več kot 80 odstokov vprašanih je namreč poročalo, da so večkrat mesečno priča sovražnemu govoru na spletu, približno 70 odstotkov pa jih je menilo, da je v slovenski družbi preveč sovražnega govora (Lavrič in Rutar, 2021). K porastu polarizacije in sovražnega govora je gotovo prispevalo več dejavnikov, med katerimi se za ključna kažeta predvsem razmah interneta in družbenih omrežij ter vzpon desnega populizma. V zvezi z vplivom interneta znanstvene študije prepričljivo in podrobno dokazujejo in pojasnjujejo, kako je njegovo širjenje prispevalo k polarizaciji in razmahu sovražnega govora oziroma verbalnega nasilja v javnem prostoru na splošno. V sorazmerno sveži in prepričljivi reziskavi na primer Liu in sodelavci (2024) poročajo o rezultatih analize trendov v 167 državah, ki so jo izvajali 19 let. Dokazali so, da je razširjenost uporabe interneta pozitivno povezana z razširjenostjo sovražnega govora. Ugotovili so tudi, da je obseg sovražnega govora večji v bolj polariziranih okoljih, kar nakazuje, da polarizacija dodatno prispeva k razširjenosti sovražnega govora. Na podlagi te študije in podobnih študij lahko sklepamo, da je tudi v Sloveniji internet, v tem okviru pa še posebej razmah družbenih omrežij, med ključnimi dejavniki razširjenosti tako polarizacije kot sovražnega govora, pri čemer se medsebojno spodbujata. Kot drugi dejavnik polarizacije, ki je nekoliko bolj specifičen za Slovenijo, lahko navedemo vzpon desnega populizma in težnje po neliberalni demokraciji. Dejstvo je, da sta Poljska in Madžarska, ki sta bili prej navedeni kot dve zelo polarizirani državi, v zadnjem desetletju hkrati tudi izrazito občutili politično moč desnega populizma. Na Madžarskem prek Orbanovega Fidesza, na Poljskem pa prek stranke Zakon in pravičnost. Kot obširneje razlagam na nekem drugemmestu (Lavrič, 2023), je v Sloveniji desni populizemmočno prisoten prek Slovenske demokratske stranke, kar sicer kažejo tudi druge študije (npr. Halikiopoulou in Vlandas, 2022). Slovenija je, kot že navedeno, skupaj s Poljsko in Madžarsko ena najbolj polariziranih evropskih držav. Navedene ugotovitve lepo sovpadajo z rezultati raziskav na večjih vzorcih držav, ki potrjujejo, da sta prisotnost desnega populizma in polarizacija med seboj povezani (npr. Harteveld idr., 2022; Stefanelli, 2023). Poleg tega so za Slovenijo značilni tako imenovani zgodovinski formativni razkoli, ki v teoriji veljajo za močan napovednik škodljive politične in ideološke polarizacije (McCoy in Somer, 2019). Gre predvsem za razkole v času druge svetovne vojne (Možina, 2019), pa tudi pogosta politična prerekanja, povezana z vlogo različnih političnih sil v okviru osamosvojitve Slovenije