SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

xi diskriminacijo in nasilje. Monografija prinaša veliko različnih tehnik, načinov, metod in dobrih praks za preventivno in kurativno delovanje v smeri vključujočega, pozitivnega, čutečega in premišljenega govora. Razdelimo jih lahko v dva sklopa: tistega, ki obravnava strukturno nasilje, in tistega, ki obravnava medosebno in individualno psihološko raven žrtev, storilcev in opazovalcev. Prvega polnijo številne vsebine, ki bi jih lahko zaobjeli v izrazu vzgoja za (aktivno) državljanstvo. Ta izraz (ki se sicer skorajda ne pojavlja v monografiji) si pri preprečevanju sovražnega govora med mladimi zasluži osrednje, strateško mesto skupaj s tematikami, kot so razumevanje sovražnega govora, pomen spoštovanja različnosti, učinki diskriminacije na posameznike in skupnosti, dinamika razmerij moči in nasilja, razvoj sposobnosti kritične analize informacij ter prepoznavanja pristranskost in manipulacij, ki pogosto spremljajo sovražni govor. V digitalnih družbah v državljansko vzgojo spada tudi učenje varne uporabe spleta. Na psihološko raven nasilja in sovražnega govora opozarjajo številni prispevki, ki poudarjajo pomen sistematičnega vključevanja socialno-čustvenega izobraževanja in vsebin v vzgojno-izobraževalne kurikule, torej učenje ključnih komunikacijskih in medosebnih veščin, socialne občutljivosti in čustvene pismenosti v varnem ter spodbudnem okolju. Tako se krepi psihična odpornost mladih, da kljub prisotnosti številnih dejavnikov tveganja v kompleksnih, hitro spreminjajočih se sodobnih družbah, med katerimi je treba prepoznati tudi sovražni govor in spletno nasilje, ti ne poškodujejo njihovega zdravja in samozavesti. Skupna misel metod, ki obravnavajo psihološko raven, je, ”da sovražnega govora ni mogoče zajeziti s tem, da se nanj jezimo in ga preganjamo, ga pripisujemo »onim drugim«, nanj gledamo kot na osebno težavo posameznikov, a se hkrati odvračamo od boleče resničnosti, ki ga poraja” (poglavje 3.2.5). Monografija Sočutni jezik med mladimi je zelo potreben in pomemben vir za odzivanje na sovražni govor med mladimi ter širše v družbi s poudarkom, da je treba delovati tako na ravni individualnih dejanj sovražnega izrekanja kot na sistemskem okviru, ki ga spodbuja in omogoča. Sistemski okvir poleg zakonodajne ureditve digitalnih svetov nujno zajema teme nacionalizma, rasizma, migracij, nasilja na podlagi spola in ekonomske neenakosti, ki so ključne za razumevanje sodobnih procesov izključevanja, predsodkov, diskriminacije in sovražnega govora. Kako bomo odgovarjali na te težave sodobnega sveta, bo odločilno za prihodnjo družbeno kohezijo, integracijo in varno sobivanje v kompleksnih, večkulturnih, pluralnih družbah. Monografija Sočutni jezik med mladimi naj bo pripomoček in navdih za odločevalce in strokovno javnost, da odgovorov na ta vprašanja ne iščejo v poenostavljajočem, črno-belem, sovražnem diskurzu, pač pa v spoštovanju različnosti, varovanju človekovih pravic in vključujoči družbi. Viri Jalušič, V. (2017). Ko gre jezik na dopust. Časopis za kritiko znanosti , 45 (268), 21–42.