SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

95 3.1.3 red. prof. dr. Miran Lavrič Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo Sovražni govor in sorodne oblike nasilja z vidika širših družbenih trendov V prispevku poskušam pokazati, kako nekateri širši družbeni trendi v Sloveniji ustvarjajo izrazito plodna tla za razraščanje različnih oblik verbalnega nasilja v javnem prostoru. V tem okviru osrednje mesto zaseda sovražni govor, ki ga lahko razumemo kot posebno obliko verbalnega nasilja, ki se usmerja proti posamezniku ali skupini ljudi na podlagi določenih lastnosti, kot so spol, spolna usmerjenost, etnična pripadnost in podobno (Curtis, 2024). Javno izraženo verbalno nasilje pri tem ni nujno usmerjeno zgolj proti manjšinskim skupinam z nekimi relativno nespremenljivimi lastnostmi, temveč je pogosto usmerjeno tudi zoper ideološke in politične nasprotnike, zoper drugače misleče. V prvem delu prispevka bom zagovarjal tezo, da so mladi v Sloveniji v zadnjih letih vedno bolj dovzetni za javno izražanje sovražnih in žaljivih vsebin, in sicer predvsem iz dveh razlogov. Prvič zato, ker v zadnjih letih živijo v zelo politično in ideološko polarizirani družbi, drugič pa zato, ker smo hkrati priča izrazitemu porastu nacionalizma, šovinizma in ksenofobije med mladimi. V drugem delu prispevka bom zagovarjal tezo, da je izpostavljenost (tudi) tovrstnemu verbalnemu nasilju eden izmed ključnih dejavnikov krize na področju duševnega zdravja mladih. Razdvojena Slovenija, razdvojena mladina Po podatkih mednarodnega inštituta V-dem (Varieties of Democracy) 1 je Slovenija ena najbolj politično in ideološko razdvojenih držav v Evropi. Vrednost indeksa politične polarizacije za zadnje dostopno leto (2023) znaša 3,73, pri čemer vrednost 3,00 velja za okvirno mejo, nad katero polarizacija postane družbeno škodljiva, vrednost 4,00, ki je hkrati najvišja možna vrednost, pa pomeni, da po oceni strokovnjakov v danem letu v državi pripadniki različnih taborov drug drugega praviloma obravnavajo na sovražen način. Slovenija je mejo škodljive polarizacije presegla leta 2020 in od takrat skupaj s Poljsko in Madžarsko vztraja povsem pri vrhu držav Evropske unije. V-dem izračunava še en sorodni indeks, ki meri obseg razlik v stališčih. Če smo v prvem primeru tehnično govorili o afektivni politični polarizaciji, katere bistvo je sovražnost med pripadniki različnih taborov, v tem drugem primeru govorimo o ideološki polarizaciji (Axelrod idr., 2021). Tudi v tem primeru na vrhu EU najdemo isto trojico držav. Za vse tri strokovnjaki ocenjujejo, da v njih obstajajo zelo velike razlike v stališčih glede večine političnih tem in da te razlike vodijo v pogoste konflikte. Znamenja visoke ideološke polarizacije je zaznala tudi nacionalna raziskava mladih Mladina 2020 (Lavrič in Deželan, 2021). V primerjavi z desetletjem prej so se polarizirala predvsemmnenja 1 Podatki so prek spletnega orodja javno dostopni na: www.v-dem.net.