SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

90 odnosih, je ključno pri razvoju socialnih veščin in empatije, saj pozitivni odnosi z mentorji povečujejo samozavest in krepijo altruistična nagnjenja. Sklep Pregled raziskav o spodbujanju prosocialnosti med mladimi nakazuje več ključnih področij, katerim bi bilo smiselno nameniti več pozornosti: 1) celostna karakterna in državljanska vzgoja, ki združuje formalno učenje z izkustvenimi metodami in upošteva lokalne kulturne značilnosti; 2) razvoj empatije, zlasti pri otrocih z avtizmom, z raznoličnimi pristopi, vključno z glasbo, stikom z živalmi in interaktivnimi tehnologijami; 3) prilagojeni pristopi za razvoj socialnih veščin pri otrocih z razvojnimi motnjami s poudarkom na sodelovanju med starši, učitelji in vrstniki; 4) sistematični treningi socialnih veščin za mlade z učnimi in vedenjskimi težavami; 5) vključevanje podpornih procesov za razvoj empatije kot veščine v izobraževanja šolskih, zdravstvenih in socialnih delavcev; 6) vključevanje socialno-čustvenega učenja kot celovitega pristopa za izboljšanje učne uspešnosti in blagostanja; 7) spodbujanje samosočutja, psihološke prožnosti in vpeljava travmo upoštevajočih pristopov za krepitev duševnega zdravja; 8) uporaba obnovitvene pravičnosti za ustvarjanje varnega in vključujočega šolskega okolja ter 9) vključevanje športne vzgoje in mentorstva za utelešeni razvoj prosocialnosti. Te ugotovitve kažejo na potrebo po sistemskem pristopu, ki združuje teoretična spoznanja z na dokazih temelječimi intervencijami, prilagojenimi potrebam in okolju, v katerem mladi živijo in se učijo. Omejitve in predlogi za nadaljnje raziskave Prva omejitev izhaja iz nepopolnega beleženja referenc publikacij v platformi OpenAlex, kar poraja veliko bolj skopa omrežja literature v primerjavi z resničnim stanjem. Dokler se ti sistemi ne izboljšajo, bi bilo omejitev mogoče preseči z več časa in sredstev za ročno posodabljanje seznama vseh publikacij v izbranem začetnem seznamu literature. Omejitev bi se lahko odpravila tudi z uporabo naprednejših metod (na primer Yun, 2022), ki združujejo analizo bibliografskega prekrivanja z analizo so-citiranja. Omrežja so-citiranja so namreč utemeljena na povezavah, ki izvirajo izven besedil in stališč avtorjev, zlasti iz tega, kako jih med seboj povezujejo prihodnje publikacije; omrežja bibliografskega prekrivanja pa izrisujejo sklope v predhodni literaturi, na katere se avtorji opirajo s svojega vidika (van Eck in Waltman, 2014). Druga omejitev, ki bi jo prihodnje raziskave lahko presegle, je razširjanje izhodiščnega iskalnega niza in s tem celovitosti izhodiščne literature pred filtriranjem in izrisovanjem končnega omrežja. Kakovost in poglobljenost tega procesa bi bila znatno izboljšana, če bi že od začetka sodelovalo več strokovnjakov z zajetih področij, na primer z Delfi procesom doseganja soglasja (Bolger in Wright, 2011). Tretja omejitev so analitične zmogljivosti, ki so na voljo za raziskavo, tako v tehničnem pomenu spomina in procesorske moči, kot tudi glede dostopa do zmogljivejših velikih jezikovnih modelov, kot je Claude Sonet 3.5 z večjim kontekstualnim oknom (~200,000 besednih »žetonov«), kar bi omogočilo na primer povzemanje vsebinskih sklopov še na podlagi povzetkov poleg naslovov in zajemanje publikacij v različnih jezikih s prevajanjem izhodiščnega iskalnega niza in povzemanjem v skupni jezik. Priporočila in predlogi Na podlagi literature lahko predvsem izpostavimo, da sta celovito razumevanje in krepitev prosocialnosti med mladimi odvisna od vključevanja osnovnih uvidov vsaj iz devetih izrisanih vsebinskih sklopov. Kot naslednji korak bi bilo smiselno pregled literature razširiti s širšim sodelovalnim procesom in z bolj poglobljenimi tehničnimi zmogljivostmi. Ta proces in njegovi