SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

89 zdravstvenih in skrbniških okoljih s poudarkom na delu z ranljivimi skupinami v izredno stresnih situacijah in velikimi čustvenimi zahtevami. Ti dejavniki so ključni zaščitni dejavniki, ki podpirajo duševno zdravje, z dopolnjujočim vplivom poglabljajo učinkovitost SEL, izboljšujejo kakovost oskrbe in krepijo odpornost. Poseben poudarek je na pristopih, kot so terapija ali trening sprejemanja in predanosti (ACT), na čuječnosti temelječe zmanjševanje stresa (MBSR) in na sočutje osredotočena terapija (CFT). Publikacije kažejo, da spodbujanje sočutnih odnosov v šolah podpira angažiranost učiteljev pri delu in zmanjšuje (čustveno) izgorelost. Travmo upoštevajoči pristopi so prepoznani kot pomembni za razumevanje in odzivanje na psihološko in odnosno travmo v zahtevnih okoljih in za preprečevanje sekundarnega travmatičnega stresa, pri čemer ima samosočutje ključno vlogo. Skupina 8: 241 publikacij (rjava, sredina desno) Obnovitvena pravičnost kot celostni pristop za negovanje varne in vključujoče šolske klime Osmi sklop publikacij raziskuje obnovitveno pravičnost in obnovitvene prakse kot celovite pristope za negovanje varnega in spodbudnega šolskega okolja s poudarkom na preobrazbi povračilnih disciplinarnih ukrepov s pogosto (nenamerno) škodljivimi učinki. Obnovitvene prakse so prikazane ne le kot način reševanja konfliktov, temveč kot pristop za sistematično ustvarjanje potrebnih pogojev za dopolnjujoče poglabljanje procesov SEL, razvoj empatije, krepitev skupnosti in socialne povezanosti ter izboljšanje blaginje učencev, zlasti iz ranljivih skupin. Publikacije poudarjajo pomen vključevanja teh praks v vse vidike šolskega življenja, kar krepi odnose med učenci, učitelji in starši. Sistematična uvedba obnovitvene miselnosti na ravni šole kot celote je prikazana kot eden izmed ključev za uspešno delovanje in kot pomembna sestavina za spodbujanje vključujoče in soustvarjalne organizacijske kulture v šoli. Raziskave prav tako preučujejo, kako lahko te prakse prispevajo k zmanjšanju nasilja, ustrahovanja ter obravnavi družbenih neenakosti in medkulturnih napetosti, zlasti med mladimi iz tveganih skupin, tako v fazi preventive, kriznega odzivanja in podpore okrevanju in spravi. Pri uvajanju teh praks sta potrebni močna podpora in zagotovitev usposabljanj za učitelje, saj prehod od povračilne do obnovitvene miselnosti zahteva čas ter spremembe norm in navad, prakticiranih v učilnicah, zbornicah in na roditeljskih sestankih. Izpostavljajo se možnosti obnovitvenih pristopov kot posreden način za spodbujanje oblikovanja močne mreže odnosov medsebojne podpore med vrstniki, ki se pogosto razširi tudi v širšo skupnost. Publikacije obravnavajo tudi morebitne izzive pri uvajanju obnovitvene pravičnosti, kot so odpor osebja in razlike v vrednotah, ter poudarjajo pomembnost vključevanja vseh deležnikov v proces vpeljave v obliki stalnih posvetov in kulturno občutljivega prilagajanja. Skupina 9: 124 publikacij (rožnata, spodaj) Športna vzgoja, (skupinski) športi in mentorstvo kot načini utelešenega razvoja prosocialnosti Deveti sklop publikacij preučuje preplet med športno vzgojo, udeležbo v (skupinskih) športih in med mentorstvom ter njihov vpliv na prosocialna in antisocialna vedenja mladih. Osrednja tema je, kako šport in športna vzgoja spodbujata razvoj socialnih veščin, empatije, samozavesti, odpornosti, timskega dela, karakternih vrlin in družbene odgovornosti. Raziskujejo se dinamike ciljne usmerjenosti, medvrstniškega vzorništva ter razmerja med tekmovalnostjo in sodelovanjem pri različnih športnih aktivnostih. Poudarja se, da podporna timska športna okolja krepijo prosocialna vedenja in težnje, medtem ko lahko zelo konkurenčna okolja v določenih pogojih spodbujajo antisocialna vedenja in težnje. Programi, ki v športno vzgojo vnesejo moralno in socialno usmeritev, še posebej pri ranljivih ali zapostavljenih skupinah, povečujejo šolsko vključenost, akademsko angažiranost in občutek pripadnosti. Uporaba posebnih pedagoških pristopov, kot so spodbujanje poštene igre, stik z naravo in vključevanje širše skupnosti v športne aktivnosti, se izkazuje za učinkovito pri razvoju karakternih vrlin in kreposti, kot sta spoštovanje in odgovornost. Mentorstvo, zlasti v medgeneracijskih in medvrstniških