SOČUTNI JEZIK MED MLADIMI

87 sloga in družinske dinamike, medvrstniških odnosov, socialnega položaja, razrednega vzdušja in položaja ter kulturnih norm na oblikovanje pro- ali antisocialnega vedenja. Preučuje se vpliv ustrahovanja in antisocialnega vedenja tako na tarče kot tudi izvajalce, s poudarjanjem ključne mediacijske vloge empatije za medsebojno razumevanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja. Pomembna je tudi vloga avtoritativnih, podpornih odnosov s strani vzgojiteljev in staršev, saj prispevajo k bolj prosocialnemu vedenju. Raziskave poudarjajo vpliv kulturnih vrednot, spolnih razlik in socialnoekonomskih dejavnikov na razumevanje in prakticiranje altruizma ter preplet bioloških, čustvenih, kognitivnih in socialnih vplivov na prosocialno vedenje, vključno z vlogo nevroloških mehanizmov, kot je oksitocin. Raziskuje se raznolikost prispevkov kognitivne in čustvene empatije pri spodbujanju prosocialnosti in nujnost njune sočasne krepitve. Raziskujejo se tveganja in možnosti glede digitalnih tehnologij in družbenih medijev z vidika empatije. Razvijajo se inovativni pristopi, kot so uporaba videoiger in socialne robotike za izboljševanje socialnih veščin. Literatura poziva k zgodnjim intervencijam in ustvarjanju podpornih okolij, ki so lahko mladim v pomoč, da postanejo bolj sočutni in altruistični odrasli. Skupina 3: 487 publikacij (temno modra, levo) Podpiranje razvoja socialnih veščin pri otrocih z motnjami avtističnega spektra Tretji sklop publikacij se osredotoča na izboljšanje socialnih veščin, empatije in čustvenega nadzora pri otrocih z razvojnimi motnjami, zlasti pri otrocih z motnjami avtističnega spektra (MAS). Raziskave preučujejo različne intervencije, kot so terapija skozi igro, glasbena terapija, telesna aktivnost, stik z živalmi in uporaba socialnih zgodb za izboljšanje komuniciranja, empatije in socialnih interakcij, pogosto z medvrstniškimi programi. Inovativne tehnologije, kot so umetna ali razširjena resničnost (VR/AR), socialna robotika in videoigre, se kažejo kot obetavna orodja za podporo razvoju socialnih veščin. Pomemben je tudi sodelovalni pristop, ki vključuje starše, učitelje in vrstnike, kar omogoča vključevanje pridobljenih veščin v različne kontekste, pri čemer se posebej izpostavlja pomembnost prilagajanja pričakovanj in prepričanj učiteljev in staršev ter pristopov k ocenjevanju pripravljenosti za šolo in vedenjske prilagoditve v težjih primerih. Poseben poudarek je na prilagoditvah za otroke s sočasnimi stanji, kot so ADHD, anksioznost, intelektualne motnje in disleksija. Raziskave preučujejo tudi empatijo in teorijo uma, pri čemer ugotavljajo, da otroci z MAS izražajo empatijo drugače, pogosto s poudarkom na kognitivni, manj pa na afektivni ravni. V skladu s tem je poudarjen pomen zgodnjih intervencij, prilagojenih programov in inovativne podporne tehnologije za dolgoročni uspeh teh otrok, saj pozitivno vplivajo na vedenjsko prilagojenost, medvrstniške odnose in akademsko uspešnost. Skupina 4: 442 publikacij (rumena, levo spodaj) Trening socialnih veščin pri mladih z učnimi, vedenjskimi ali razvojnimi motnjami Četrti sklop publikacij obravnava trening socialnih veščin (TSS) ter njegove povezave z vedenjskimi, čustvenimi in akademskimi izidi pri otrocih in mladostnikih, še posebej pri tistih z učnimi ali vedenjskimi motnjami, senzoričnimi primanjkljaji, večjim tveganjem za vpletenost v medvrstniško nasilje ali z zgodovino prestopništva. Raziskuje se vpliv socialnih veščin na izražanje agresije in prosocialnosti, zavrnitev ali sprejetost s strani vrstnikov, čustveno obvladovanje in akademske dosežke. Okoljski dejavniki, kot so odnosi z učitelji, družinska dinamika in vrstniške interakcije, močno vplivajo na pridobivanje in uporabo teh veščin v vsakodnevnem življenju. Intervencije vključujejo večinoma sistematične skupinske ali individualne programe, kot so vpeljava TSS- programov za starše in/ali otroke v šolah, (strukturirana) igra, uporaba multimedijskih vsebin, aplikacij umetne inteligence in opiranje na raznolike terapevtske pristope, kot sta kognitivno- vedenjska in umetnostna terapija. Poseben poudarek je na zgodnjem in stalnem razvoju socialnih veščin ter spremljanju teh procesov s prilagojenimi merskimi instrumenti, adaptiranimi za specifične populacije. Raziskave poudarjajo tudi vlogo spola in socialnoekonomskega ozadja pri